145 državnih voditeljev ter vrsta drugih predstavnikov 193 članic Organizacije združenih narodov danes v New Yorku začenja vsakoletno splošno razpravo, med katero za govorniškim odrom dvorane v generalni skupščini, ki ima več kot 1800 sedežev, predstavljajo svoje poglede na pereča mednarodna vprašanja ter ponujajo rešitve. Začelo se bo popoldan po našem času po tradiciji z govorom predsedujočega generalni skupščini, kar je zdaj Dennis Francis iz Trinidada in Tobaga, ter generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa. Prav tako po tradiciji se bo nadaljevalo z nastopoma brazilskega in ameriškega predsednika, Luiza Inacia Lula da Silve in Joeja Bidna. Slednji je letos edini od voditeljev petih stalnih članic varnostnega sveta, ki je v New Yorku. Za ameriške predsednike je to tradicija, ker so OZN na njihovih tleh. Xi Jinping ni prišel še nikoli, Vladimir Putin redko, zdaj pa je za njim razpisana še tiralica mednarodnega kazenskega sodišča. Bolj preseneča odsotnost Emmanuela Macrona, ki bo ta teden raje doma gostil britanskega kralja Karla III. in papeža, še bolj pa odsotnost britanskega premierja Rishija Sunaka, saj so voditelji otoških vlad radi prihajali na splošno razpravo, Sunak pa na njej še ni bil.
Zelenski z veliko delegacijo
Biden, ki bo za govorniški oder prišel s popotnico včerajšnje odmevne zamenjave petih zapornikov z Iranom, bo predvidoma veliko govoril o Ukrajini. Kmalu za njim bo danes prvič osebno govoril tudi njen predsednik Volodimir Zelenski, ki je prišel z veliko delegacijo. Jutri pa se bo udeležil odprte razprave varnostnega sveta o Ukrajini, kjer bo morda tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Razprave se bo udeležila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki bo generalno skupščino nagovorila drevi po našem času, potem ko so termin njenega nastopa prestavili na bolj zgodnjega.
Zelenski bo po napovedih predstavil razloge, zakaj njegova država potrebuje nadaljnjo vojaško pomoč, zakaj ne more sesti za pogajalsko mizo z Rusijo in mora zmagati, če naj mednarodno pravo in svetovni red veljata še naprej. Predsednik Ukrajine, ki je sicer včeraj pred svetovno trgovinsko organizacijo vložila tožbe proti Poljski, Madžarski in Slovaški zaradi njihovega podaljšanja omejitve uvoza žita iz Ukrajine kljub drugačni odločitvi EU, se bo ločeno sestal z Bidnom. Slednji se bo v New Yorku ločeno sestal tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta si navzkriž zaradi pravosodnih reform izraelske vlade. Dvostranskih srečanj bo sploh ogromno, splošna razprava je pač enkratna letna priložnost, ko se na enem mestu zbere takšno število najvišjih politikov.
Zelo slab vmesni čas
V New Yorku se je včeraj sicer že začel dvodnevni vrh o ciljih trajnostnega razvoja. Gre za 17 velikih ciljev, kot so odprava revščine in lakote, omogočanje kakovostne izobrazbe, enakost spolov, dostop do sanitarij, vode in čiste energije in tako naprej, ki so si jih svetovni voditelji zastavili leta 2015, dosegli pa naj bi jih do leta 2030. Zdaj je svet torej nekje na pol poti do tja, vmesni čas pa je zelo slab. 17 velikih ciljev je razdeljenih na 169 bolj natančno določenih. »Trenutno smo na pravi poti le glede 15 odstotkov teh, pri mnogih pa gremo v napačno smer,« je včeraj dejal Guterres. »Prišel je čas, da dokažete, da poslušate ljudi po svetu,« je sporočil svetovnim voditeljem. Udeleženci vrha so sprejeli osnutek deklaracije z zavezo, da bodo načrt doseganja ciljev začeli uresničevati takoj, pa tudi, da bodo reformirali mednarodne finančne institucije, ki po trditvah držav v razvoju hromijo njihova gospodarstva s preostro politiko odplačevanja dolgov. Za reformo tega sistema se sicer odkrito zavzema tudi Guterres. Izjavo mora potrditi še generalna skupščina.
