Opozicija in vrsta konservativnih poslancev so včeraj ostro napadli ministre konservativne vlade premierja Rishija Sunaka, ko so ti v parlamentu branili načrtovano brisanje najmanj 2400 še nedotaknjenih zakonov EU, prekopiranih v britansko zakonodajo, potem ko je Britanija konec januarja 2020 dokončno izstopila iz Evropske unije. Po predlogu »zakona o ohranjenih zakonih EU« naj bi vsi ti evropski zakoni, ki so jih na Otoku začasno ohranili, da bi preprečili pobrexitske motnje v poslovanju z EU, prenehali veljati konec leta. Raziskovalci državnega arhiva so nedavno sicer »odkrili«, da je v Britaniji veljavnih zakonov EU precej več kot 2400, ki naj bi s 1. januarjem 2024 avtomatično prenehali veljati, če jih ne bi ali ohranili ali nadomestili. Našli so jih še 1400.
Celo poslovni svet
in sindikati enotni
Opozicija in številni konservativni poslanci se bojijo, da bo veliki kres zakonov EU prinesel veliko poslabšanje na vseh področjih, predvsem pri zaščiti delavcev in okolja. Številni poslanci so v parlamentu kritizirali vlado, da jih bo hitenje oziroma »nerealni skrajni rok« (1. januar 2024) za črtanje zakonov oropal možnega vpliva na spreminjanje zakonodaje. Državni sekretar za poslovne zadeve Nus Ghani je branil vlado, rekoč da bo predlog zakona o ohranjenih zakonih EU določal jasen urnik za posodobitev zakonov in poskrbel za to, da zakoni, podedovani iz EU, »ne bodo postali starajoči ostanki, ki bi škodovali Združenemu kraljestvu«.
Konservativna vlada vztraja pri predvidenih rokih, čeprav so jo tudi poslovni svet in sindikati soglasno (!) pozvali, naj si premisli in naj ne črta zakonov EU, ker bi to po njihovem mnenju povzročilo zmedo in motnje v državi. Inštitut direktorjev in krovna sindikalna organizacija Kongres sindikatov sta v skupnem pismu pozvala vlado, naj umakne predlog zakona o ohranjenih zakonih EU, ki ga je v parlament med svojo rekordno kratko vladavino (44 dni) poslala Sunakova predhodnica Liz Truss. Vlada noče popustiti, uradno zato, ker »hoče izkoristiti prednosti in koristi brexita«. Otočani še čakajo na te prednosti brexita, ki prinaša slabe novice, od zmanjšanja trgovine do pomanjkanja delovne sile. Trenutno odmeva raziskava, ki kaže, da zaradi odhoda iz EU na Otoku manjka 330.000 delavcev, predvsem za nizko plačana delovna mesta.
Čudna rast brezposelnosti
Britanija se je po odhodu iz EU na nekaterih področjih zakonsko osamosvojila, denimo pri urejanju priseljevanja, kar je tema, ki je zagovornikom izstopa iz EU najbolj pomagala do tesne zmage na referendumu. Zagovorniki brexita, med njimi premier Sunak, nočejo prisluhniti, ko jih celo Tony Danker, prvi mož Konfederacije britanskih industrialcev, največje britanske poslovne skupine, poziva, naj bodo glede priseljevanja praktični, saj da lahko tako rešijo obupno pomanjkanje delovne sile in spodbudijo gospodarsko rast. Danker je politične voditelje pozval, naj ljudem pošteno priznajo, da v Britaniji manjka ogromno delavcev, ki jih država potrebuje, in da brez njih Britanija ne dosega primerne produktivnosti.
Medtem ko ima vrsta podjetij težave, ker ne najdejo delavcev, Sunak pravi, da želi Veliko Britanijo narediti privlačno za »najboljše talente na svetu«, hkrati pa stopiti na prste nezakonitemu priseljevanju. Ena od posledic brexita je naravnost čudna: medtem ko se uradna brezposelnost spet povečuje in ob napovedi hude recesije angleška centralna banka predvideva celo njeno podvojitev do leta 2025, je število prostih delovnih mest na Otoku skoraj rekordno.
Kljub strahovom pred zmedo in motnjami, zaradi katerih vodilna opozicijska laburistična stranka zahteva odložitev črtanja zakonov EU do leta 2026, vlada vztraja, da bo to Veliki Britaniji omogočilo, da bo imela zakone in predpise, ki bodo ustrezali njej. Brexit kljub vsem križem in težavam, ki jih prinaša, ostaja nedotakljiva vera najbolj vplivnega desnega krila v konservativni stranki.
