V letu 2025 volitev po svetu ne bo tako zelo veliko kot leto prej, niti ne bodo tako prelomne, kot je bila izvolitev Donalda Trumpa, ki bi lahko vodila do nevarnih zgodovinskih sprememb. V iztekajočem se letu so parlamentarne volitve Francijo zaradi krepitve levega in skrajno desnega bloka pahnile v hudo politično in proračunsko krizo, v Veliki Britaniji so po 14 letih pripeljale nazaj na oblast laburiste (ki sicer s 34 odstotki glasov niso zadovoljni), na Portugalskem pa po devetih letih desne socialdemokrate.
Večjih sprememb niso prinesle letošnje parlamentarne volitve na Japonskem, v Indiji, Indoneziji, Južni Koreji, Južni Afriki in Pakistanu, kjer jih je usmerjala vojska. Nič novega ne pomenijo niti predsedniške in parlamentarne volitve v Mehiki in na Tajvanu, prav tako ne (ne povsem demokratične) predsedniške volitve v Iranu, čeprav je zmagal zmerni opozicijski kandidat Masud Pezeškian, in volitve v evropski parlament, na katerih se je okrepila skrajna desnica.
Ta se je močno uveljavila na romunskih parlamentarnih volitvah, na avstrijskih pa je prvič zmagala, a bo najbrž ostala v opoziciji. Nedemokratične predsedniške volitve v Azerbajdžanu, Rusiji, Venezueli, Čadu, Alžiriji in Tuniziji naj bi utrdile tamkajšnje avtokratske režime. To nikakor ne velja za nedemokratične parlamentarne volitve v Bangladešu januarja 2024, saj so poleti študentje strmoglavili premierko šejko Hasino. Po prvem krogu pa so romunski ustavni sodniki razveljavili predsedniške volitve zaradi ruskega vmešavanja.
V prihajajočem letu bodo parlamentarne volitve na Kosovu, v Nemčiji, Ekvadorju, Kanadi, Avstraliji, Albaniji, Moldaviji, Boliviji, na Norveškem, v Argentini (sicer le delne), na Češkem in v Čilu, predsedniške pa na Hrvaškem, v nedemokratični Belorusiji, Ekvadorju, Romuniji, na Poljskem, v Boliviji, na Irskem in v Čilu.
Nemčija, parlamentarne volitve (februar)
Za vso EU bodo pomembne predčasne zvezne parlamentarne volitve februarja v Nemčiji. Redne bi morale biti septembra, a je koalicija socialdemokratov (SPD), Zelenih in liberalcev (FDP) jeseni razpadla, ker so se te stranke sprle glede proračuna za naslednje leto. Vse tri čaka na volitvah hud poraz. FDP morda ne bo prestopila petodstotnega parlamentarnega praga. Zmaga se obeta doslej opozicijskim krščanskim demokratom CDU/CSU, po anketah z okoli 30 odstotki glasov. Zelo verjetni bodoči kancler Friedrich Merz se bo najbrž oprl še na SPD, ki naj bi padla na okoli 17 odstotkov glasov. Zeleni naj bi jih dobili 12 odstotkov. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo bi lahko dosegla 20 odstotkov glasov, v bundestag pa bo zelo verjetno prvič vstopilo populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht. Že zato, ker gre za proruski stranki, sta nesprejemljivi za Merza, ki hoče močno podpirati Ukrajino.
Kanada, parlamentarne volitve (najbrž spomladi)
V Kanadi bi bile redne zvezne parlamentarne volitve oktobra 2025, a bodo najbrž spomladi predčasne, ker bo vladi Justina Trudeauja, ki že devet let vodi Kanado, verjetno januarja izglasovana nezaupnica. Manjša stranka je nedavno izstopila iz vlade, prav tako več ministrov, tudi podpredsednica vlade in finančna ministrica Chrystia Freeland iz Trudeaujeve sredinske Liberalne stranke. Tej njegovi dolgoletni sodelavki tudi ni bilo všeč, da je konec novembra, ko je Trump napovedal 25-odstotne carine na kanadske izdelke, takoj odletel k njemu na Florido. Menda bo ona namesto Trudeauja, ki je zaradi visoke inflacije, neuspešne stanovanjske politike in vse slabših javnih storitev nepriljubljen, na volitvah vodila Liberalno stranko. Na vsak način se opozicijskim konservativcem obeta vrnitev na oblast.
Belorusija, predsedniške volitve (januar)
Na beloruskih predsedniških volitev, ki bodo 26. januarja, je lahko predvideti rezultate, če vemo, da je avgusta 2020 režim Aleksandra Lukašenka, ki vlada že od leta 1994, ukradel zmago prozahodni opozicijski kandidatki Svetlani Tihanovski, ki je kandidirala namesto zaprtega moža. Zaradi očitne volilne prevare so izbruhnili množični protesti, ki so jih oblasti po več mesecih represije, tudi s pretepanjem in aretacijo 35.000 protestnikov, zatrle. Po precej verodostojni oceni spletne platforme Golos je Tihanovska, ki je po uradnih rezultatih dobila 10,1 odstotka glasov, zmagala s 56 odstotki, za Lukašenka, ki so mu uradno prisodili 80 odstotkov, pa naj bi glasovalo le 34 odstotkov udeležencev volitev.
Poljska, predsedniške volitve (maj)
Na Poljskem bodo predsedniške volitve maja. Bolje kot Karolu Nawrockemu, kandidatu opozicijske desničarske stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki je vladala v letih 2015–2023, kaže varšavskemu županu Rafału Trzaskowskemu iz sedaj vladajoče desnosredinske Državljanske platforme. Predsednik države sicer nima veliko moči, vendar Andrzej Duda, ki je prišel iz PiS, kot predsednik včasih ovira vlado Donalda Tuska.
