Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je z obiskom Albanije začela svojo balkansko turnejo, na kateri bo v štirih dneh obiskala šest držav. Da je von der Leynova velika zagovornica širitve EU, je dobro znano. Da države regije sodijo v EU, pa je temeljno sporočilo njenega obiska, ki ga danes nadaljuje v Makedoniji in BiH, kjer si bo ogledala tudi poplavljeno Jablanico.
V vseh državah, tudi v petek v Srbiji, v soboto pa še na Kosovu in v Črni gori, bo hotela slišati od oblasti, kako je z njihovimi reformnimi programi, ki so ključni za odpiranje in zapiranje pogajalskih sklopov z Evropsko unijo. Evropska komisija bo sicer zadnje poročilo o napredku držav objavila prihodnji teden. Kot že na zadnji turneji von der Leynove pred letom dni, ko je države spodbujala k izvajanju reform, je enako sporočilo pričakovati tudi tokrat.
Tirana želi odprtje vseh poglavij do konca 2025
Balkansko turnejo je von der Leynova pri albanskem premierju Ediju Rami začela prav na dan, ko je evropska komisija odobrila reformne načrte petih zahodnobalkanskih držav na socialno-ekonomskem področju, da bi bile upravičene do skupno šestih milijard evrov sredstev pomoči, s katerimi želi sedemindvajseterica spodbuditi gospodarsko rast in kandidatke še hitreje približati evropskemu notranjemu trgu. Do konca obstoječega proračunskega obdobja (do leta 2027) se bodo sredstva državam izplačevala na podlagi doseženih reform.
Albanija denimo lahko do konca leta računa na 64 milijonov evrov pomoči iz sklada EU za rast in razvoj, do konca leta 2027 pa na 920 milijonov. Edina izmed zahodnobalkanskih držav, ki še nima pripravljenega reformnega načrta, da bi zarezala v evropske milijarde, je BiH. V Sarajevu, kjer se bo pri predsedstvu BiH predsednica evropske komisije mudila v petek, je pričakovati tudi najostrejše kritike reformnih procesov.
Von der Leynova je bila navdušena, da je Albanija minuli teden odprla prvi sklop pogajalskih poglavij, tako imenovani temeljni sklop, ki vključuje področja javnih naročil, statistike, sodstva in temeljnih pravic, svobode in varnosti ter finančnega nadzora. Cilj Albanije je pogajalski proces skleniti do konca desetletja. »Če bo vse šlo po sreči, bi lahko vse pogajalske sklope (teh je šest, op. p.) odprli do konca prihodnjega leta,« je ocenila von der Leynova, ki se ni hotela zavezati glede letnice, kdaj bi lahko države zahodnega Balkana vstopile v EU, ob čemer je spomnila, da je proces odvisen od izpolnjevanja kriterijev.
