V Londonu se je danes s pričanjem nekdanjega britanskega premierja Borisa Johnsona začela javna preiskava ukrepanja vlade v času pandemije covida-19. Johnson se je ob tem svojcem žrtev opravičil za bolečino in trpljenje ter priznal nekatere napake.

"Globoko mi je žal za bolečino in izgube in trpljenje žrtev in njihovih družin," je ob začetku dvodnevnega zaslišanja dejal Johnson. Priznal je, da so bile storjene določene napake, češ da bi lahko ravnali tudi drugače. Kot je dejal, prevzema osebno odgovornost za vse sprejete odločitve.

Obenem je vztrajal, da so ravnali najbolje, kot so lahko glede na takrat znane podatke. Ustavitve javnega življenja - prvo so uvedli 23. marca 2020, drugo pa 5. novembra 2020 - je zagovarjal kot zelo pomembne, poročata britanski BBC in francoska tiskovna agencija AFP.

Nekdanji premier je bil deležen vala kritik, tudi od nekdanjih sodelavcev, zaradi njegove domnevne neodločnosti in pomanjkanja znanstvenega razumevanja pandemije. S kaotičnim pristopom naj bi po mnenju nekaterih oteževal ustrezen odgovor na zdravstveno krizo. Sporne so bile tudi zabave, ki so kljub covidnim omejitvam potekale na Downing Streetu in so ga lani stale položaja.

Na današnje zaslišanje je prispel približno tri ure pred začetkom, pri čemer nekateri namigujejo, da se je na ta način želel izogniti sorodnikom žrtev covida, ki so se kasneje zbrali pred poslopjem. Z napisi na transparentih med drugim zavračajo opravičila za ravnanje vlade.

Današnji začetek zaslišanja je poleg tega zmotilo nekaj poslušalcev, ki se med Johnsonovim opravičilom niso hoteli usesti. Predsedujoča preiskovalni komisiji, nekdanja sodnica Heather Hallet jih je na koncu poslala iz dvorane.

Ob začetku je bila tudi kritična zaradi predhodne objave delov premierjeve izjave v medijih. Več delov njegove približno 200 strani dolge pisne izjave sta namreč že minuli konec tedna objavila časnika Times in Telegraph.

Namen javne preiskave je sicer preučiti ukrepanja Johnsonove vlade v času pandemije in ugotoviti, če je bila Velika Britanija v zadostni meri pripravljena nanjo. Preiskovalna komisija bo pod prisego zaslišala številne priče in pregledala dokumente, ne bo sprejemala nikakršne sodbe.

V državi je sicer do sredine julija 2021 zaradi covida umrlo skoraj 130.000 ljudi, kar je eden največjih smrtnih davkov glede na število prebivalstva med zahodnimi državami.