Novoizvoljena predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen namerava tudi v drugem mandatu ostati zvesta želji po uravnoteženi zastopanosti obeh spolov v komisiji. Zato je pozvala vse članice, ki ne nameravajo predlagati sedanjega komisarja ali komisarke za vnovično izvolitev, naj ji pošljejo imeni tako potencialnega novinca kot novinke. Torej bi tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je za slovenskega kandidata že imenoval nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela (vlada ga še ni dokončno potrdila), načeloma moral dodati še žensko ime.

Dva tabora držav

V takšnem položaju so se znašle še nekatere druge članice, ki so hitro potrdile svoje komisarske kandidate. Na Irskem je to finančni minister Michael McGrath, na Švedskem evropska ministrica Jessiko Roswall, na Finskem evropska poslanka Henna Virkkunnen. Dodatnega kandidata pa von der Leynova denimo ne bo pričakovala od Slovaške, ki v Bruselj spet pošilja dolgoletnega podpredsednika komisije Maroša Šefčoviča, ali od Latvije zaradi vnovične kandidature komisarja Valdisa Dombrovskisa. Iz želje bo verjetno izvzeta tudi Estonija, saj se že ve, da bo njena dosedanja premierka Kaja Kallas zunanjepolitična predstavnica EU.

Na kabinet predsednika vlade smo naslovili vprašanje, ali bo Golob k Veselovemu imenu dodal še kandidatko in tako ustregel želji von der Leynove. Vsaj za zdaj o tem ne razmišljajo. Kot so pojasnili, bo vlada nadaljevala postopek imenovanja kandidata, ko bo dobila uradno pismo von der Leynove, predvidoma pa že na sredini seji vlade. Po neuradnih podatkih se premier še naprej nagiba k imenovanju Vesela.

Kakšna je vizija za želeni resor?

Pobuda za dva kandidata iz vsake članice sicer ni zgolj osebna želja von der Leynove, je prepričana strokovnjakinja za evropska vprašanja dr. Sabina Lange, predavateljica na inštitutu EIPA. »Je rezultat politične kombinatorike in duha časa, v katerem živimo, ki to postavlja kot neko novo realnost,« pravi. Von der Leynova potrebuje več kandidatov, da bi lahko sestavila po spolih uravnoteženo komisijo in nadaljevala »tradicijo«, ki jo je uvedla leta 2019, ko je dejala, da želi narediti konec komisijam, kjer je bilo prej precej več moških kot žensk. Tako si je tudi leta 2019 zaželela po enega kandidata in kandidatko iz vsake države, vendar jih od mnogih ni dobila. Na koncu ji je uspelo sestaviti komisijo s 14 komisarji in 13 komisarkami. Prav zato, ker von der Leynova poziva k dvema kandidatoma zdaj ni izrekla prvič, bi po oceni Langejeve države morale biti pripravljene na takšno pričakovanje.

Kot pravi Langejeva, je članicam, ki ne bodo spet predlagale dosedanjega komisarja, »prepuščeno, da igrajo na različne strune. Predlagajo lahko dva kandidata, vsak od njiju je lahko bolj ustrezen za en ali drug resor. Glavno pa je, da država ve, kaj želi s posameznim resorjem doseči.«

Če bi Golob želel slediti prošnji von der Leynove, lahko vlada sedaj torej dodatno imenuje še kandidatko. In kaj bi od tega imela Slovenija? Z več izbire za predsednico bi morebiti dobila boljši resor. »Da je premier napovedal enega kandidata tako zgodaj, ne omejuje ne predsednice v njeni želji po dveh kandidatih ne premierja, da doda še kakšnega v želji, da so možnosti Slovenije za boljši resor večje,« ocenjuje Langejeva. V vsakem primeru pa mora država za portfelj, ki ga želi, imeti tudi vizijo. Le tako lahko predsednico prepriča, da ga dodeli njenemu kandidatu, dodaja sogovornica.