Hrvaška z novim letom uvaja davek na nepremičnine. Novi davčni pritisk naj bi občutili predvsem lastniki praznih stanovanj in tisti, ki jih oddajajo v kratkoročni najem, kar je najmanj davčno obremenjena dejavnost na Hrvaškem.

Hrvaška vlada se je za ta davek odločila, da bi čim več nepremičnin spravila na trg ter tako prispevala k znižanju cen stanovanj in najemnin, je pojasnil podpredsednik vlade ter minister za prostor, gradbeništvo in državno premoženje Branko Bačić. Ob tem je spomnil, da je v državi okoli 600.000 stanovanj, v katerih nihče ne živi. Približno 40 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda se ne uporablja za bivanje, približno četrtina gospodinjstev pa ima poleg doma, v katerem živi, v lasti še eno nepremičnino, ki jo bo zajel novi davek. Zaradi velikanskega števila stanovanj, ki se oddajajo za kratkoročni najem, je v številnih mestih, posebno ob obali, skoraj nemogoče dobiti podnajemniško stanovanje za celotno leto. Podnajemniki, ki so imeli srečo in jim je uspelo najeti stanovanje, si morajo namreč praviloma najpozneje maja poiskati alternativno namestitev do konca osrednje turistične sezone. Turizem je tudi velik generator nepremičninskega trga, na katerem so cene stanovanjskih kvadratov pogosto pretirane, tudi zaradi pomanjkanja ustrezne ponudbe.

Višino davka bo določila lokalna skupnost

V Banskih dvorih že nekaj tednov zavlačujejo z javno predstavitvijo davčne reforme, ki jo nameravajo uveljaviti na začetku prihodnjega leta. Davčne stopnje še niso znane. Odvisne naj bi bile od vrednosti, namena in lokacije nepremičnine. Po prvih informacijah bi novi davek lastniki več nepremičnin plačevali v razponu od enega do desetih evrov za kvadratni meter, o čemer bi odločale lokalne skupnosti in ne država. So pa objavili, da dodatno ne bodo obdavčene nepremičnine, v katerih prebivajo lastniki, tiste, ki niso vseljive, ter verjetno tudi počitniške hiše.

Puljski župan Filip Zoričić je v pogovoru za HTV že potrdil, da bodo v mestu zaračunavali najvišji možni nepremičninski davek, in sicer deset evrov za kvadratni meter. Med drugim je poudaril, da so v hrvaški Istri velik problem nepremičnine v lasti tujih državljanov, tudi Slovencev, v katerih počitnice preživljajo na črno tudi njihovi sorodniki in prijatelji. Na Hrvaškem ocenjujejo, da imajo Slovenci pri njih približno 115.000 nepremičnin, večinoma počitniških; zajeten del jih stoji v Istri in Kvarnerju. Zoričić pričakuje, da bodo z novim davkom tudi na tem sivem področju dosegli nekaj sprememb, če bodo lokalne oblasti imele zadostno število ljudi za nadzor. Sicer so lastniki počitniških hiš v nekaterih hrvaških lokalnih samoupravah že z novim letom občutili dodatno finančno obremenitev, in sicer po uveljavitvi sprememb zakona o lokalnih davkih, ki je omogočil zvišanje dajatev na počitniške hiše na zgornjo zakonsko mejo petih evrov za kvadratni meter na leto, kar je občutno več, kot je veljalo do konca lanskega leta, ko so lahko zaračunavali največ 1,99 evra.

Lastniki apartmajev nezadovoljni

Davčna uprava se očitno pripravlja na uvedbo novega davka, saj je hkrati s prvimi napovedmi davka objavila, da bodo uvedli cenovne bloke, na podlagi katerih bodo ocenjevali vrednost nepremičnine glede na lokacijo. Takšni bloki so že veljali znotraj katastrskih občin, zdaj pa so razčlenjeni glede na srednjo vrednost na dan 1. januarja 2024. Pripravljajo tudi evidence o tem, ali ima stavba dvigalo in v katerem energetskem razredu je, vse s ciljem natančnejše določitve vrednosti nepremičnine. Vpogled v cenovne bloke bo omogočen le nepremičninskim agentom, arhitektom in cenilcem nepremičnin. Obenem ni pričakovati, da bo obdavčevanje steklo po vrednosti nepremičnine, ker na Hrvaškem še najmanj tri leta ne bo urejen register prebivalstva, ki bo med drugim ponujal podatke o socialnih, ekonomskih in stanovanjskih razmerah državljanov.

Nepremičninske agencije načeloma pozdravljajo uvedbo davka na nepremičnine, ekonomski analitiki in državljani pa so razdeljeni. Nasprotniki kot najpomembnejši argument navajajo, da niso potrebne nove davčne obremenitve. Poudarjajo, da so lastniki že bili obdavčeni za nepremičnino, saj so plačali davek za dohodek, s katerim so kupili nepremičnine, potem z davkom na promet z nepremičninami in s komunalnimi prispevki, ki jih mesečno plačujejo. Kdor je zmogel, je kupil nepremičnine kot najboljšo naložbo, da bi tako ohranil vrednost denarja pred inflacijo. Lastniki apartmajev so nezadovoljni, ker bodo za stanovanja za kratkoročni najem morali dodatno plačati; zdaj namreč že plačujejo članarino turistični skupnosti, turistično takso, DDV in pavšal na vsako posteljo. So pa dajatve za kratkoročni najem še zmeraj nižje v primerjavi s tistimi za dolgoročni najem, zlasti ko gre za možnost zaslužka.

Na Hrvaškem so že pod vlado pokojnega Ivice Račana omenjali možnost uveljavitve davka na nepremičnine, a so vse poskuse zatrli lobisti velikega kapitala, predvsem bank. Hrvaška se je nato s podpisom sporazuma z Evropsko unijo zavezala k uvedbi tovrstnega davka, za katerega se je premier Andrej Plenković odločil šele na začetku svojega tretjega mandata na čelu vlade. Zdi pa se, da političnega soglasja še niso dosegli, saj še vedno potekajo posvetovanja na ravni vlade, vladne koalicije in vladajoče stranke, HDZ.