V petek se je britanski premier Keir Starmer v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Glavni del pogovorov je potekal predvsem o vprašanju, ali lahko Ukrajina uporabi zahodne izstrelke dosega za napade globoko na ozemlju Rusije, kar že več mesecev zahteva ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V ZDA so proti temu predvsem ameriški obveščevalci, ki se bojijo strašnega Putinovega maščevanja nad Ukrajino.
Putinove grožnje
Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek celo izjavil, da bi takšna odobritev vodila do vojne Nata z Rusijo: »Če bo ta odločitev padla, to pomeni, da so države Nata v vojni v Ukrajini, kar bo spremenilo naravo tega konflikta.« Putin tako sklepa, ker izhaja iz prepričanja, da morajo orožje dolgega dosega upravljati vojaki držav, iz katerih je to orožje. Starmer je pred potjo v ZDA takole zavrnil Putina: »Rusija je začela vojno. Rusija je nezakonito začela agresijo nad Ukrajino. Rusija lahko takoj konča to vojno. Ukrajina pa ima pravico, da se brani.«
Vendar je govornik svetovalca za nacionalno varnost v Beli hiši John Kirby izjavil, da ruskega predsednika jemlje zelo resno. »Bil je sposoben izvesti vojaško agresijo (nad Ukrajino) ... torej tudi te komentarje jemljemo resno.« Kirby je tudi dejal, da ZDA še vedno nasprotujejo uporabi izstrelkov dolgega dosega na ruskem ozemlju.
Na petkovi seji varnostnega sveta ZN na zahtevo Rusije zaradi omenjenih »groženj« Zahoda z izstrelki dolgega dosega je njen veleposlanik Vasilij Nebenzija ponovil, kar je dejal Putin. Dodal je: »Nato bi na tak način začel sovražnosti z jedrsko silo. Tega ne smete pozabiti.« Sicer več zahodnih analitikov ne izključuje možnosti, da bi Rusija kot odgovor na ukrajinsko uporabo zahodnih izstrelkov dolgega dosega na svojem ozemlju po 34 letih znova lahko testirala jedrsko orožje ali celo izvedla manjšo taktično jedrsko eksplozijo v Ukrajini, ki pa lahko uniči celo mesto.
Bojišče bi se spremenilo
Srečanje Starmerja in Bidna je del prizadevanj zahodnih držav, da bi o omenjenem vprašanju sprejele kolektivno rešitev. Sicer gre pri britanskih izstrelkih storm shadow in francoskih scalp za različni imeni enakih izstrelkov z dosegom 250 kilometrov, ki lahko (podobno kot ameriški atacms z dosegom 300 kilometrov) uničijo še tako oddaljen in debel zid bunkerja. Izdelali so jih skupaj Britanci in Francozi ob sodelovanju Italijanov, pomembne komponente pa so prispevali Američani. Tako o uporabi teh izstrelkov odločajo te štiri države skupaj. V Kijevu upajo, da bo zdaj Biden dovolil uporabo vsaj izstrelkov storm shadow in scalp za napade na rusko ozemlje.
»Letališča, ki jih uporabljajo za rušenje naših mest, bi tako lahko napadli,« je nedavno dejal ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov. »Vsaj 250 vojaških tarč, od tega 16 vojaških letališč v Rusiji, je na dosegu raket atacms,« pa pravijo na uglednem washingtonskem Inštitutu za vojne študije. Ukrajinci, ki bi lahko z uporabo letal povečali doseg teh izstrelkov tudi do Moskve in še dlje, bi lahko na ruskem ozemlju napadli tudi poveljniške centre, skladišča streliva in goriva, železniška križišča, črnomorsko ladjevje pa tudi izstrelišča raket dolgega dosega in brezpilotnikov, s katerimi Putin, kot tudi z letali, bombardira ukrajinska mesta in energetsko infrastrukturo. Vendar bi lahko Rusi na primer umaknili svoja letala daleč stran od Ukrajine.
