Besede ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna so zvenele kot zlovešče svarilo. »To je odločilen trenutek, verjetno najboljša, morda zadnja priložnost, da talce vrnemo domov, da dosežemo prekinitev ognja in vse usmerimo na boljšo pot k trajnemu miru in varnosti,« je ob začetku pogovorov v Izraelu dejal vodja ameriške diplomacije. Blinken je prispel na Bližnji vzhod, kar je že njegovo deveto potovanje v regijo po začetku vojne v Gazi, in takoj opozoril, da je tokrat poleg miru za Gazo in Izrael v igri še razširitev konflikta na regijo. Te besede so bile opomin tako za Izrael kot za Hamas, ki sicer vnovič drug drugemu pripisujeta krivdo za zastala pogajanja. V Hamasu so denimo vnovič opozorili, da je za zavlačevanje odgovoren Benjamin Netanjahu, s temi svojimi dejanji pa naj bi zajetim talcem povzročal enako gorje kot Palestincem.
Jim bo uspelo premostiti razhajanja?
Po pogovorih v Izraelu se bo Blinken v torek mudil v Egiptu, kjer naj bi se ta teden nadaljevala pogajanja med Hamasom in Izraelom, ob čemer še ni jasno, ali bosta tokrat na pogajanjih zastopani obe delegaciji. ZDA so minuli teden optimistično izjavile, da je dogovor na dosegu roke, in to kljub temu, da so v Hamasu in Izraelu še naprej zadržani ter opozarjajo, da bo dogovor težko doseči.
V zadnjem krogu minuli teden, kjer so ZDA predstavile nov, dodelan predlog za premostitev razlik med Hamasom in Izraelom, pogajalci Hamasa niso bili prisotni. Povrhu tega v Hamasu s pogovori v Dohi in predstavljenimi rešitvami niso zadovoljni. Ovira na poti do sklenitve dogovora je tudi Netanjahu. K sklenitvi miru ga ne poziva zgolj obrambni minister Joav Galant, z besedami, naj bo tokrat hraber, temveč tudi šef opozicije Jair Lapid, ki pravi, naj premier ne izpusti še ene, morda zadnje priložnosti za dogovor.
Blinken sicer meni, da je treba poskrbeti tudi za to, da nihče ne bo storil ničesar, kar bi lahko ogrozilo proces pogajanj. »Čas je, da se vsi zavzamemo za 'da' in da ne iščemo izgovorov, da bi rekli 'ne' (dogovoru),« je dejal Blinken. V Netanjahujevem kabinetu so pogovore z ameriškim zunanjim ministrom opisali kot pozitivne.
Različno o talcih in nadzoru nad Gazo
Razhajanja med Hamasom in Izraelom so očitna. Eno od glavnih je povezano s tem, kako se bo končala vojna. Netanjahu želi popolno zmago nad Hamasom, za kar sicer celo njegov obrambni minister Galant meni, da je iluzorno. Hamas, ki ga je vojna v Gazi zagotovo močno zdesetkala, ne pa popolnoma uničila, želi celovit konec vojne. Medtem je oboroženo krilo Hamasa v sodelovanju z Islamskim džihadom v nedeljo zvečer izvedlo samomorilski bombni napad v Tel Avivu, v katerem je bila ranjena ena oseba. To, da žrtev ni bilo več, so pripisali prehitro sproženemu eksplozivu napadalca.
Ob krovnem vprašanju, kako se bo končala vojna, so tukaj še številna razhajanja glede vsebine dogovora o prekinitvi spopadov. Hamas želi popoln umik Izraela iz Gaze, medtem ko v Izraelu vztrajajo, da bo vsaj tako imenovani filadelfijski koridor, ozek pas ozemlja vzdolž meje med Gazo in Egiptom, ostal pod izraelskim nadzorom. Tako naj bi namreč preprečili tihotapljenje skozi podzemne rove. A tudi o tem vprašanju znotraj Izraela obstajajo razhajanja in so del labirinta pogajalskih stališč, ki jih je v minulih mesecih vzpostavil Netanjahu.
Pogledi ostajajo različni tudi glede izmenjave talcev in izpustitve palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. Okoli 115 izraelskih talcev je še v Gazi, okoli 30 od teh naj bi jih že umrlo, a njihovih trupel še niso izročili Izraelu. Koliko talcev in kateri talci (živi ali mrtvi) bodo izpuščeni ter v kateri fazi, je še ena od točk razhajanj. Netanjahu želi, da bi v prvi fazi dogovora Hamas izročil okoli 30 talcev, večino še živih.
