Ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki se je v ponedeljek tri ure pogovarjal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ter bil nato v Egiptu in Katarju, je končal svojo že deveto turnejo po Bližnjem vzhodu po začetku vojne v Gazi 7. oktobra lani. Spet se vrača brez dogovora o premirju, čeprav naj bi se pogovori ta teden nadaljevali v Kairu. Blinken je pred vrnitvijo v ZDA posvaril Izrael in Hamas, da je sedanji ameriški predlog »morda zadnja priložnost«. Zahteval je takojšnji sporazum o talcih in premirju, rekoč: »Mudi se.« Meni namreč, da je po izraelski likvidaciji vodje Hamasa v Teheranu 31. julija samo s končanjem izraelskih napadov v Gazi mogoče preprečiti iranske povračilne napade na judovsko državo, za katero bi glavno nevarnost predstavljal libanonski Hezbolah s svojimi modernimi izstrelki, vse to pa bi lahko vodilo v širšo regionalno vojno.
Izrael naj bi sicer sprejel ameriški predlog premirja, Hamas pa ne. »V naslednjih dneh bomo poskušali pritegniti Hamas,« je dejal Blinken pred letom domov. »Potem bomo poskrbeli, da se bosta obe strani dogovorili o podrobnostih.« V Hamasu so Blinkna obtožili, da »še naprej živi v svojem območju laži«, kar da tudi onemogoča dogovor. Trdijo namreč, da so v ameriški predlog vnesli nove zahteve, ki jih v prejšnjem, v katerega so privolili, ni bilo.
Eno težjih vprašanj je varnostni režim na meji med Gazo in Egiptom
Osnova za pogajanja je še vedno ameriški predlog s konca maja, ki v nasprotju z Netanjahujem premirje razume kot trajno, ne prehodno, in ne soglaša z izraelsko okupacijo Gaze. Štirideset dni bi trajala vsaka faza premirja. V prvi bi se izraelski vojaki umaknili iz mest v Gazi, Hamas bi izpustil del talcev, in sicer ženske, starejše ter ranjene, Izrael pa več sto zaprtih Palestincev, razseljeni v Gazi bi se vrnili na porušene domove, humanitarna pomoč bi se povečala. V drugi fazi bi se Izraelci umaknili iz Gaze, Hamas bi izpustil preostale talce, Izrael pa spet več sto Palestincev. V tretji fazi bi Hamas predal trupla talcev in začel bi se uresničevati mednarodni program obnove Gaze, ki bi trajal več let. Hamas se z vsem tem strinja, zavrača pa sedanje dodatke. Pravzaprav ni znano, kakšni so ti dodatki. Menda naj bi Izrael dobil pravico, da zavrne izpustitev nekaterih palestinskih jetnikov, dolgoročno pa hoče ohraniti nadzor nad več pomembnimi točkami v enklavi, predvsem nad mejo med Gazo in Egiptom, kar je na dolgi rok sporno tudi za uradni Kairo.
Eden od Blinknovih sodelavcev, ki je želel ostati anonimen, je kritiziral torkovo Netanjahujevo izjavo, da bo Izrael ohranil nadzor nad mejo med Gazo in Egiptom. »Takšne maksimalistične izjave, kot je ta, ne morejo prispevati k sporazumu o premirju,« je rekel.
Še šest trupel talcev
Po 7. oktobru je v Gazi v izraelskih napadih umrlo že več kot 40.000 ljudi, v torek vsaj 50. Istega dne je izraelska vojska sporočila, da je v predorih pod mestom Han Junis v Gazi našla trupla šestih civilistov, ki jih je Hamas ugrabil 7. oktobra. Še vedno je okoli sto izraelskih talcev v rokah palestinskih ugrabiteljev v Gazi. Netanjahujeva strategija, da jih osvobodi z brutalno vojno, je spodletela. Pravzaprav je njegov glavni cilj uničenje Hamasa, sicer na pogajanjih o premirju in izpustitvi talcev ne bi postavljal vedno novih zahtev, ki onemogočajo dogovor s to skupino.
