Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki se spet poteguje za ta položaj, je obtožen namerne odtujitve zaupnih državnih dokumentov in oviranja preiskave, so potrdili njegovi odvetniki, s čimer je postal prvi nekdanji voditelj ZDA, ki so ga obtožili kaznivih dejanj po zvezni zakonodaji. Konkretneje, po protivohunskem zakonu, po katerem mu lahko grozi dolga zaporna kazen.
Primer je najresnejši od vseh sodnih, s katerimi se sooča Trump. Gre za precedens v ameriški zgodovini, ki je poseben še zato, ker ga preganja zvezno tožilstvo, ki sodi pod pravosodno ministrstvo, to pa v vlado njegovega naslednika in mogočega tekmeca na volitvah prihodnje leto Joeja Bidna.
Trump se je odzval z besedami, da je nedolžen in da gre za nadaljevanje političnega pregona.
Odnesel naj bi 300 dokumentov
Po koncu predsedniškega mandata januarja 2021 je Trump ob izselitvi iz Bele hiše s seboj odnesel vrsto dokumentov z oznako zaupno, čeprav bi jih moral izročiti zveznemu arhivu. Med njimi so bili po poročanju ameriških medijev dokumenti o jedrskih zmogljivostih drugih držav, o vojaških strategijah teoretičnega napada na Iran ter o Kitajski. Tožilstvo ocenjuje, da je odnesel 300 zaupnih dokumentov. Nekatere od teh je lani zasegel FBI med hišno preiskavo na Trumpovi posesti na Floridi, za katero so se odločili, ker dokumentov ni hotel izročiti.
Trump je trdil, da ima pravico do teh dokumentov in da je kot predsednik z njih umaknil oznako zaupno. Tožilstvo naj bi pridobilo zvočni posnetek, ki spodbija njegove argumente.
Obtožnico v sedmih točkah je potrdila zvezna velika porota. Njena vsebina sprva ni bila javno znana. To se bo zgodilo najkasneje v torek, ko se mora Trump zglasiti na sodišču v Miamiju. Trumpovi odvetniki pa so dejali, da mu obtožnica očita namerno zadržanje informacij o obrambi države, lažne izjave, oviranje preiskave in zaroto.
Od Kosova k Trumpu
Preiskavo ravnanja bivšega predsednika vodi posebni preiskovalec Jack Smith, ki ga je lani novembra imenoval pravosodni minister v Bidnovi vladi Merrick Garland. Smith je tožilec, ki je nazadnje delal v Haagu na posebnem sodišču za pregon vojnih zločinov, storjenih na Kosovu v letih 1998–2000. Poleg primera z zaupnimi dokumenti Smith preiskuje tudi predsednikovo vlogo pri vdoru njegovih privržencev v kongres januarja 2021, ko je Trump spodbujal k preprečitvi potrditve rezultatov predsedniških volitev, na katerih je izgubil proti Bidnu.
To sicer ni prva kazenska obtožba proti Trumpu, je pa prva zvezna. Pred tem so ga marca letos v zvezni državi New York obtožili ponarejanja poslovnih listin v povezavi s plačilom za molk o razmerju, ki naj bi ga želel prikriti tik pred volitvami leta 2016. Sojenje v tem primeru se bo začelo marca prihodnje leto, torej sredi strankarskih volitev predsedniškega kandidata republikanske stranke. Trump je v anketah favorit za zmago, obtožbe pa niso formalna ovira za kandidaturo.
Poleg omenjenih poteka proti bivšemu predsedniku in njegovemu podjetju The Trump Organization še več drugih preiskav in procesov. Maja letos, denimo, ga je porota v New Yorku v civilni tožbi spoznala krivega spolnega napada na kolumnistko E. Jean Carroll sredi 90. let in klevetanja ter mu naložila plačilo pet milijonov dolarjev odškodnine. Napovedal je pritožbo.
