Donald Trump je med predvolilno kampanjo obljubljal uvedbo splošnih carin za uvoz v ZDA, v ponedeljek pa sporočil prve konkretne ukrepe. Na uvoz iz Mehike in Kanade bo uvedel 25-odstotne carine, na uvoz iz Kitajske pa še deset odstotkov višje od obstoječih. Evrope in drugih delov sveta sprva ni omenjal.
»20. januarja bom kot enega od mojih mnogih prvih predsedniških odlokov podpisal vse potrebne dokumente za uvedbo 25-odstotnih carin na vse izdelke, ki prihajajo iz Mehike in Kanade v Združene države čez njihove smešno odprte meje,« je zapisal Trump. Ukrep bo veljal, dokler ne bosta državi ukrepali proti nezakonitemu priseljevanju in tihotapljenju opioidne droge fentanil čez njuni meji, je še sporočil na omrežju truth social in dodal: »Čas je, da plačata zelo visoko ceno.«
Trudeau takoj dvignil slušalko
Trump je med kampanjo napovedoval uvedbo deset- do dvajsetodstotnih carin za ves ameriški uvoz. Ni jasno, zakaj se je odločil napovedati še višji stopnji za obe sosedi ZDA, katerih izvoz je zelo odvisen od ameriškega trga. Mehika nanj pošlje kar 83 odstotkov vsega svojega izvoza, Kanada pa 75 odstotkov. Obe imata z ZDA trgovinski presežek.
V enem prvih odzivov je Douglas Ford, premier kanadske province Ontario, ki ima z ZDA 2700 kilometrov dolgo mejo, namere Trumpa označil za »uničujoče za delovna mesta v Kanadi in ZDA«. Premier Justin Trudeau je takoj poklical Trumpa, a vsebine pogovora ni razkril. Bloomberg pa je poročal, da je izpostavil, da so težave na meji s Kanado »miniaturne« v primerjavi s tistimi z Mehiko. Njena predsednica Claudia Sheinbaum je sporočila, da je Trumpu poslala pismo z oceno, da so carine nesprejemljive in da nikomur ne koristijo, da pa je Mehika pripravljena odgovoriti recipročno. Carine za Mehiko skrbijo tudi nekatera tuja podjetja, ki imajo v Mehiki tovarne blaga za ameriški trg, denimo južnokorejske avtomobilske znamke.
Ni sicer jasno, ali bi Trump uvedel carine na vse blago iz Kanade in Mehike, saj so za določene izdelke ukinjene v prostotrgovinskem sporazumu treh držav USMCA, ki so ga dorekli v prvem Trumpovem mandatu. Mogoče je, da gre za Trumpov uvodni pritisk, saj pravi, da hoče spremembo sporazuma. Njegov redni pregled je predviden za leto 2026.
Kitajska: V tej vojni nihče ne more zmagati
Trump je napovedal tudi uvedbo za deset odstotkov višjih carin na vse blago iz Kitajske. Obtožil jo je, da stori premalo proti tihotapljenju nezakonitih mamil v ZDA, ter zapisal: »Dokler tega ne ustavijo, bomo Kitajski zaračunavali dodatnih deset odstotkov carin na vse dodatne carine na številne izdelke, ki prihajajo v Združene države Amerike«. Tudi to je drugačna napoved od predvolilnih, ko je napovedoval uvedbo 60-odstotnih carin na vse kitajske izdelke.
Na kitajskem zunanjem ministrstvu so po poročanju Global Timesa odgovorili, da trgovinska vojna ne bo koristila nikomur, ker v njej ne more biti zmagovalca. Dodali so, da je Kitajska leta 2019 kot prva na svetu klasificirala vse sestavine za proizvodnjo fentanila kot narkotike, tudi v znak dobre volje do ZDA, ter da je sodelovala pri preiskavah tihotapljenja mamil, ki so jih sprožili v ZDA. Ekonomisti sicer opozarjajo, da bi se breme ameriških carin vsaj deloma, če ne večinsko prelilo na domače potrošnike ali podjetja, politiki pa, da gre morda za ponovitev znanega Trumpovega pristopa, ko najprej ustvari velik pritisk na drugo stran, da ima v pogajanjih več manevrskega prostora.
