Vsakoletni predsedniški govor o stanju v državi (State of the Union) so v ZDA letos spremljali še posebej pozorno. Ameriški predsednik Joe Biden ga je namreč imel prvič, odkar so večino po vmesnih volitvah v predstavniškem domu prevzeli republikanci. Dobro uro trajajoč govor je ponudil vpogled v to, kako Biden vidi svoje doslej opravljeno delo in kaj namerava v preostanku mandata še storiti. A to je bil tudi govor, v katerem je Biden političnim nasprotnikom pokazal zobe. Te je celo moral pokazati, saj si želi še enkrat kandidirati za predsednika države, čeprav uradno kandidature še ni najavil.

Hvaljenje z Natovim poenotenjem

Zaradi dvomov, da bi že sedaj najstarejši predsednik pri 82 letih čez dve leti utegnil voditi državo v še enem mandatu, je moral govor v najbolj gledanem terminu z milijonsko publiko predstaviti kar se da odločno. Javnomnenjsko zadovoljstvo z Bidnovim vodenjem države ni ravno prepričljivo. Kar 41 odstotkov anketiranih Američanov je namreč prepričanih, da pod Bidnovo vladavino živijo slabše, 65 odstotkov Američanov pa meni, da je država na napačni poti.

In tako je Biden v govoru napadal republikance, po sestrelitvi domnevno vohunskega kitajskega balona je bil oster glede politike do Pekinga, veliko je govoril tudi o progresivnih ciljih demokratov v preostanku mandata. Domače teme so imele prednost pred zunanjepolitičnimi, pri slednjih pa je pomembno mesto zasedla zgolj vojna v Ukrajini, glede katere se je Biden pohvalil, da je poenotil Nato v podpori napadeni državi. Hkrati je ugotavljal, da so demokracije v zadnjih dveh letih po svetu postale močnejše, in ne šibkejše.

Pozivi republikancem ...

Pri notranjepolitičnih nalogah je precej pozornosti posvetil prav gospodarstvu. Ponovno je poudaril nujnost krepitve srednjega sloja, saj imajo s tem začrtano pot navzgor tudi nižji sloji, bogatejšim pa še vedno gre dobro. Pohvalil se je z rekordno nizko brezposelnostjo v zadnjih petdesetih letih (ta je 3,4-odstotna), 12 milijoni ustvarjenih novih delovnih mest in najhitrejšo gospodarsko rastjo v zadnjih štiridesetih letih. Priznal pa je, da ima država težave z inflacijo, ki je posledica porušenja dobavnih verig, nastalega zaradi Putinove vojne v Ukrajini, vendar je pristavil, da so ZDA sedaj gospodarsko najbolje pozicionirane.

Pri nalogah, ki jih je v govoru opisal z besedami »opravimo ta posel«, bo potreboval sodelovanje republikancev, saj demokrati sedaj ne morejo več sami sprejemati zakonodaje. Prav zato ni presenetilo, da je republikance v govoru večkrat pozval k sodelovanju za obnovo in razcvet države: »Če smo lahko sodelovali v prejšnjem sklicu kongresa, ne obstaja noben razlog za to, da o pomembnih stvareh ne bi mogli najti konsenza tudi v tem sklicu kongresa.«

… in kritike njihovega delovanja

A tako kot jih je pozival k sodelovanju, jih je v govoru tudi ostro kritiziral. Predvsem je želel, da bi republikanci umaknili svoje nasprotovanje dvigu maksimalne meje zadolževanja države. Ta meja se določa vedno znova, ZDA pa so sedaj dosegle najvišjo možno raven zadolževanja. Če meje ne bi popravili, bi ameriški vladi lahko grozila plačilna nesposobnost. Biden je kritiziral tudi to, da so republikanci pripravljenost za umik nasprotovanja javnemu zadolževanju pogojevali z zmanjšanjem državne potrošnje na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Nekateri republikanci so mu na tej točki očitali, da je lažnivec. Biden v odzivu ni nadaljeval z govorom, temveč se je z republikanci podal v manjša goreča prerekanja. Med nalogami, ki bi jih v preostanku mandata še želel opraviti, je izpostavil prepoved prodaje polavtomatskih pušk in zakonsko opredelitev pravice do splava na zvezni ravni.

Po dobrem tednu, v katerem so ga številni republikanci kritizirali, ker se ni prej odločil za sestrelitev kitajskega balona nad ZDA, je tudi v govoru naciji dejal, da bodo ZDA vedno ščitile svojo suverenost, kot so to storile tudi sedaj. Ob tem je sicer ponovil tudi znano stališče, da je na področjih, ki so v skupnem interesu, s Kitajsko pripravljen sodelovati.