Ameriški predsednik Joe Biden se je odpravil na turnejo v Latinsko Ameriko, v okviru katere se bo kot voditelj ZDA tretjič sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.
Danes Biden – tam je bil tudi včeraj – prisostvuje vrhu voditeljev azijsko-pacifiškega gospodarskega foruma APEC v Peruju, združenja 21 držav, ki imajo skupaj približno dve tretjini svetovnega bruto domačega proizvoda, se pa mnoge srečujejo z inflacijo in prihodkovnimi neenakostmi. Ob robu vrha se bo danes zasebno srečal s Xijem. Pogovori seveda ne bodo postregli s kakšnim konkretnim dogovorom, ker Biden pač zastira zaveso za svojim petdeset let dolgim političnim delovanjem na domačem in mednarodnem odru. Bo pa po besedah njegovega svetovalca za nacionalno varnost Jaka Sullivana vseeno spregovoril tudi o zelo vsebinskih vprašanjih, med drugim o trgovini, varnosti in zaskrbljenosti ameriške vlade nad prisotnostjo severnokorejskih vojakov v Rusiji in na fronti z Ukrajino, kar naj bi se dogajalo tudi z blagoslovom Pekinga. Bidnova vlada sicer napoveduje, da bo preostala dva meseca vodenja države izkoristila za to, da bo Ukrajini namenila čim več pomoči. Do te je njegov naslednik Donald Trump zadržan in prav njegova izvolitev bo brez dvoma vodilna tema tako zasedanja APEC kot nato vrha skupine G20 v Braziliji, ki se ju udeležujejo voditelji večine sodelujočih držav. Trump napoveduje uvedbo visokih, 60-odstotnih carin na uvoz iz Kitajske, na položaja zunanjega ministra in svetovalca za nacionalno varnost pa je imenoval do Pekinga izredno kritična politika.
Biden, ki se bo sestal tudi s premierjema Japonske in Južne Koreje, bo v ponedeljek in torek v Braziliji na vrhu skupine G20, ki se ga bodo predvidoma udeležili tudi vsi voditelji sodelujočih držav, razen Rusije (prišel naj bi zunanji minister Lavrov). Ameriški predsednik bo kot prvi v zgodovini v času vodenja države obiskal tudi amazonski pragozd in se sestal s predsednikom Luizom Inaciem Lulo da Silvo. Ob robu vrha G20 se bosta srečala tudi verjetno odhajajoč nemški kancler Olaf Scholz in Xi, ki je medtem v Peruju spremljal odprtje velikanskega globokovodnega pristanišča v Chancayju, v katero je Kitajska investirala 1,2 milijarde evrov.
