Donald Trump in Joe Biden drug o drugem nista znala povedati lepe besede, včerajšnje srečanje v Beli hiši pa je bilo drugačno. Po navedbah obeh strani je trajalo dve uri in minilo v vljudnem vzdušju, kakor je bilo tudi zamišljeno. Volitev je pač konec, Biden pa je sledil tradiciji, da odhajajoči predsednik na obisk povabi bodočega in tudi tako dokaže, da miren prenos oblasti, kot del demokratičnega procesa, zgledno deluje. Bela hiša namenoma ni izpostavljala, da Trump pred štirimi leti v Belo hišo ni povabil Bidna, ker je širil teorijo zarote o ukradenih volitvah, in da tudi januarja ni prišel na Bidnovo inavguracijo, kot prvi odhajajoči predsednik v 150 letih. A tudi brez besed je kontrast včeraj bodel v oči.

»Danes je svet lep«

»Veselimo se mirnega prenosa oblasti, storili bomo vse, kar lahko, da vam ustrežemo,« je dejal Biden, ko sta s Trumpom sedla pred kamin v salonu Bele hiše za diplomatske sprejeme. »Dobrodošli, dobrodošli nazaj,« je rekel. Trump je dejal, da »je politika zahteven in mnogokrat neprijazen svet, danes pa je svet lep ... in zelo cenim tekoč prenos oblasti, Joe«. Kaj več o vsebini niso povedali kljub vnaprejšnjim ugibanjem, da bo Biden denimo poskusil prepričati Trumpa v nadaljnjo pomoč Ukrajini.

Trumpa sta v Beli hiši pričakala Biden s prvo damo Jill, ki je povabila tudi Trumpovo soprogo Melanio, ki pa je na srečanje ni bilo. Sporočila je, da ima druge obveznosti. Sodeč po poročanju ameriških medijev je to samo prvi znak, da bo bolj distancirana od funkcije prve dame. Tako naj ne bi imela namena prebivati v Beli hiši, ampak naj bi bila razpeta med New Yorkom, kjer študira sin Barron, ter domom na Floridi, naj bi pa se udeleževala nekaterih uradnih dogodkov.

Mitch McConnell dobil naslednika

Trumpa je včeraj razveselila tudi kar pričakovana novica, da so republikanci osvojili večino v predstavniškem domu kongresa. Tam imajo zagotovljenih 218 sedežev, kar je minimalna večina, demokrati jih imajo 208, devet tekem je še neodločenih. Trumpova stranka bo imela tako večino v obeh domovih, demokrati pa so ostali brez možnosti neposrednega vpliva na zakonodajni proces razen deloma z obstrukcijo v senatu, če je republikanci ne ukinejo.

Ti so v senatu včeraj izvolili svoje novo vodstvo. Dolgoletnega vodjo Mitcha McConnella bo nasledil senator John Thune iz Južne Dakote, ki bo postal vodja večine. Novi kongres bo prvič zasedal 3. januarja. Zanimivo je, da je že v prvem krogu treh kandidatov izpadel senator s Floride Rick Scott, ki so ga naprej potiskali nekateri tesni zavezniki Trumpa, medtem ko Thune velja za človeka stare republikanske garde. V preteklosti je prišel tudi navzkriž z novoizvoljenim predsednikom, se je pa zdaj odločno zavzel za uresničevanje njegovega programa. Veliko bo povedalo, ali bo uresničil Trumpovo zahtevo, da mu omogoči imenovanje kadrov mimo potrjevanja v senatu, kar je sicer mogoče, ni pa običaj.

Veliko kleščenje proračuna

Medtem zelo odmevajo tri Trumpova imenovanja. Elon Musk, najbogatejši Zemljan, ki je Trumpa odločno podprl, bo na čelu urada za vladno učinkovitost, ki naj bi deloval samo do 4. julija 2026, ko bodo ZDA praznovale 250. obletnico deklaracije o neodvisnosti. Musk ima nalogo, da dotlej pošteno oklesti 6750 milijard dolarjev težak zvezni proračun, domnevno za vsaj 2000 milijard. Kočljivo je, da je to znesek, ki je višji od dela proračuna, ki ni že zakoličen s socialnimi programi, finančnimi obveznostmi države ali kako drugače. Musk trdi, da bo sestavil seznam »neumnih programov«, Ramaswamy govori o odkrivanju proračunskih prevar. Vse to sicer ni posebna novost, saj praktično vsaka vlada trdi, da bo zmanjšala nepotrebne državne izdatke. Vprašanje je le, kako daleč bosta šla in kako bosta skušala zarezati v socialne programe.

In tu je še načrt, da bi 50.000 državnih uradnikov poslej šteli za politično imenovane kadre in bi jih torej lahko predsednik odslovil. To naj bi bil boj proti globoki državi, trdi Trump, ki je podobno že poskušal narediti konec prvega mandata s predsednikovim odlokom, ki ga je Biden takoj razveljavil.

Še eno imenovanje je zelo odmevalo – novi obrambni minister bo namreč Pete Hegseth, voditelj in politični komentator v oddaji televizije Fox News. To se je zdelo res popolno presenečenje. Hegseth je sicer vojni veteran, a je brez vodstvenih političnih ali vojaških izkušenj, upravljati pa bo moral megalomansko Pentagonovo birokracijo in vojsko. Je pa Hegseth zelo blizu Trumpovim pogledom, da je vojaško vodstvo postalo preveč naklonjeno liberalnim idejam. In odgovoren bo tudi za morebitno izvedbo načrta o odstavitvi generalov in drugih oficirjev, ki so trn v peti Trumpu.

Novi pravosodni minister pa bo kongresnik Matt Gaetz. Tudi to bo dvigalo veliko prahu zaradi pomembnosti položaja in kontroverznosti poslanca. Gaetza je pravosodno ministrstvo preiskovalo zaradi domnevne uporabe prepovedanih substanc, domnevne vpletenosti v trgovino z ljudmi in oviranja preiskave, kar so kasneje ovrgli.