Finale kampanje pred torkovimi kongresnimi volitvami v ZDA se na trenutke dozdeva kot repriza predsedniške tekme 2020. Demokratski predsednik Joe Biden se je v sredo odločil na washingtonski postaji Union nedaleč od kongresa stopiti pred Američane in jih v govoru, ki so ga prenašale televizije, pozival, naj podprejo kandidate, ki bodo priznali rezultate volitev ne glede na zmago ali poraz, rekoč, da je »na glasovnicah demokracija«. Biden je spomnil, da so ZDA pred prvimi nacionalnimi volitvami po vdoru v kongres januarja 2021. Njegov poziv je bil usmerjen proti kandidatom, ki jih podpira nekdanji predsednik Donald Trump in ki v veliki meri sledijo njegovim teorijam o ukradenih volitvah leta 2020. Potem se je Biden podal na zaključno predvolilno turnejo po štirih zveznih državah.
Trump se je sinoči podal na turnejo v Iowo, Florido in Pensilvanijo, na volilni dan pa bo v Ohiu. Tem zveznim državam je skupno, da imajo veliko težo na predsedniških volitvah (v Iowi so prve strankarske volitve, preostale tri nihajo med podporo demokratom in republikancem), tako da Trump verjetno že tlakuje pot svoji kandidaturi leta 2024. K takšnemu sklepu napeljuje tudi to, da bo imel v Iowi in na Floridi shoda v podporo republikanskima senatorjema, ki jima niti ne gre za nohte, in da v podporo republikanskim kandidatom noče globlje seči v svojo sto milijonov dolarjev veliko denarno zalogo za politične kampanje. Zato si je prislužil celo milo kritiko svojega sledilca, tekaškega senatorja Teda Cruza. Bo pa imel Trump več videonastopov v podporo kandidatom, pred katerimi je Američane svaril Biden.
Presenetljiva izbira teme
Predsednikova izbira teme za verjetno zadnji veliki predvolilni govor je politično gledano presenetljiva, ker za veliko večino ni blizu prioritet in bo z njo težko prepričal več Američanov za volilno udeležbo, ki bo odločilna. Večino najbolj skrbita ekonomija in inflacija. Demokrati so si za pomembno temo izbrali tudi podporo pravici do splava. Junijska odločitev vrhovnega sodišča, ki je to pravico na zvezni ravni razveljavilo, je dvignila ogromno prahu, demokrati pa računajo, da se še ni polegel. V mnogih zveznih državah res opažajo povečano volilno registracijo žensk, a je ta tema najpomembnejša le za kakšno sedmino vprašanih.
Predvolilne napovedi, ki sicer letos precej nihajo, spet dajejo prednost za osvojitev večine v obeh domovih kongresa republikancem, očitno predvsem zaradi šibke ekonomije. Analiza portala Fivethirtyeight jim daje 85 odstotkov možnosti za osvojitev večine v 435-članskem predstavniškem domu. To je petnajst odstotnih točk več kot pred tremi tedni. In če je takrat kazalo, da imajo demokrati 66 odstotkov možnosti, da obdržijo večino v senatu, je ta zdaj padla na 47 odstotkov. Napovedi se tako spet skladajo s tradicijo, da predsednikova stranka na volitvah sredi njegovega mandata utrpi poraz.
Kar je Georgia dala, lahko vzame
Na volitvah v predstavniški dom je bitka precej tesna le v približno 35 okrožjih in republikanci potrebujejo zmago le v peščici teh, da prevzamejo večino ter demokratom odvzamejo možnost sprejemanja zakonov mimo njih. V tekmi za stočlanski senat (tokrat volijo 35 senatorjev) pa se vsa pozornost vrti okoli peščice dvobojev. Eden je v Pensilvaniji, kjer je kazalo, da bodo demokrati sedež speljali republikancem, a je tekma spet tesna po kočljivem debatnem nastopu demokratskega kandidata Johna Fettermana, ki ga je maja zadela kap in ima občasno težave z govorom, noče pa objaviti izvidov, k čemur ga poziva tudi tekmec, zdravnik in televizijska osebnost Mehmet Oz.
V Georgii je dobro kazalo republikanskemu kandidatu, bivšemu zvezdniku ameriškega nogometa Herschlu Walkerju, dokler ga niso doletele obtožbe, da je najmanj eni partnerici plačal za splav, proti kateremu v kampanji odločno nastopa. Če pa bi njegova zmaga prinesla republikancem večino v senatu, bi bil to zanimiv obrat, saj so demokrati januarja 2021 prav v Georgii s presenetljivo zmago Walkerjevega tekmeca, Raphaela Warnocka, dobili večino v senatu, kar je Bidnu zelo olajšalo dve leti predsedovanja. Tesna je tudi tekma v Nevadi in po novem verjetno v Arizoni, kjer so se po izstopu kandidata Libertarne stranke povečale možnosti republikanskega zagovornika teorije ukradenih volitev Blaka Mastersa v tekmi z demokratskim senatorjem Markom Kellyjem.
