Nemška diplomacija želi oživiti berlinski proces, s katerim je kanclerka Angela Merkel leta 2014 hotela zahodnobalkanske države približati Evropski uniji. Potem je ob vsakoletnih srečanjih ostalo le pri lepih besedah in obljubah. Zdaj je nova nemška vlada temu procesu poskusila dati neko vsebino z novo berlinsko konferenco, na kateri so bili skupaj voditelji Evropske unije, več držav članic in predsedniki vlad šestih balkanskih držav, ki niso v EU. »Gre za zgodovinske korake,« je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Vendar se zdi, da tudi po tem berlinskem vrhu Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija in Srbija niso bliže članstvu v EU.
Milijarda evrov pomoči EU za spoprijemanje z energetsko krizo
Ni pa nepomembno, da so v Berlinu premierji šesterice, Edi Rama, Zoran Tegeltija, Dritan Abazović, Albin Kurti, Dimitar Kovačevski in Ana Brnabić, podpisali sporazume o svobodi gibanja samo z osebnimi izkaznicami (ki pa najbrž ne velja med Srbijo in Kosovom) ter o priznavanju visokošolskih diplom in poklicnih kvalifikacij za zdravnike, zobozdravnike in arhitekte. Pomembna tema konference je bilo tudi oblikovanje skupnega trga šestih držav, kar naj bi omogočilo lažje povezovanje s trgom EU. Sicer so Srbija, Severna Makedonija in Albanija s projektom Odprti Balkan že nekaj naredile za takšno povezovanje.
V Berlinu sta bila tudi predsednik evropskega sveta Charles Michel in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je napovedala milijardo evrov vreden paket pomoči zahodnemu Balkanu za spoprijemanje z energetsko krizo. Polovica tega zneska bo šla takoj za pomoč gospodinjstvom ter malim in srednje velikim podjetjem, druga polovica pa bo namenjena diverzifikaciji energetskih virov na kratki in srednji rok.
Vrha so se udeležili tudi visoki predstavniki Francije, Italije, Avstrije, Grčije, Bolgarije, Hrvaške, Slovenije in Poljske, ki sodelujejo v procesu. Slovenijo je zastopal predsednik Borut Pahor, ki od leta 2013 organizira letna srečanja predsednikov balkanskih držav predvsem z namenom spodbuditi širitev EU na Balkan. Po udeležbi na takem srečanju leta 2014 v Dubrovniku je Merklova dala pobudo za berlinski proces, v okviru katerega se srečujejo premierji.
Odnosi Beograda in Prištine pri vrhu tem
Nemški kancler Olaf Scholz se je zavzel za članstvo šestih držav v EU, lotil pa se je tudi morda največjega problema. »Pospešiti bi bilo treba normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom,« je rekel. Prav zadnje dni se povečujejo napetosti predvsem zato, ker je nameravala kosovska vlada s 1. novembrom prepovedati srbske registrske tablice. Na pritisk zahodnih držav, ki zahtevajo preložitev tega ukrepa za deset mesecev, so se v Prištini za zdaj sprijaznili z opomini, a po 21. novembru bodo policisti voznike oglobili s 150 evri, po 21. aprilu pa bodo srbske tablice povsem prepovedane.
Sicer Scholz in drugi zahodni voditelji zdaj pritiskajo na Srbijo, naj omogoči sprejem Kosova v mednarodne organizacije, čeprav ga še vedno ne bi priznala, kot ga ne približno polovica članic Združenih narodov. Septembra se je na spletni strani Albanian post pojavil neuradni dokument, ki so ga menda sestavili nemški in francoski diplomati ter v katerem piše, da Srbiji deset let ni treba priznati neodvisnosti Kosova, a naj do sredine leta 2023 dovoli njegovo članstvo v mednarodnih organizacijah, za kar bo dobila veliko finančno pomoč, v nasprotnem primeru pa bo »finančno in gospodarsko izolirana«.
Senca vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji
Osrednja pozornost Zahoda je na Balkanu usmerjena na Srbijo tudi zato, ker EU od nje med drugim zahteva, da se ji glede vizumske politike in sankcij proti Rusiji prilagodi. Scholz in Baerbockova sta v Berlinu srbski premierki Brnabićevi gotovo tudi očitala, da njena vlada dovoli Tunizijcem in Indijcem vstop brez vizumov, zaradi česar je Srbija dobro izhodišče za pot migrantov v bogate evropske države. Glede Rusije pa so v nemški vladi pred vrhom v Berlinu opozorili Srbijo, da bi njeno sodelovanje z Rusijo upočasnilo približevanje EU. Srbija je sicer v ZN obsodila rusko agresijo v Ukrajini, a noče sodelovati v zahodnih sankcijah.
