Beograjski splavi so stalnica na Savi in Donavi že od 60. let prejšnjega stoletja, plavajoči gostinski in glasbeni klubi, ki so s časom postali sinonim beograjskega nočnega življenja, pa so se pričeli pojavljati šele po razpadu Jugoslavije. Njihovi dnevi so zdaj očitno šteti. Beograjske oblasti so leta 2014 zagnale projekt Beograd na vodi za postavitev sodobnega luksuzne soseske ob vzhodnem bregu Save, del projekta pa je tudi odstranitev zloglasnih splavov.

»Čiščenje« Save se je pričelo leta 2022, ko je vodenje mesta prevzel Aleksandar Šapić in napovedal, da bo odstranil dve tretjini okoli 300 splavov na Savi in Donavi. Postopek je počasen, kar je pripomoglo tudi k temu, da izbruhi nezadovoljstva nad potezami niso eskalirali, so pa doslej beograjske oblasti prestavile ali odstranile že okoli 70 splavov. Med drugim tudi 10 velikih nočnih klubov.

Nekaj so jih odpeljali na začasno lokacijo med mostovoma Gazela in Ada na Savi, nekaj pa so jih povsem odstranili oziroma odpeljali na deponijo splavov. Tam so nepridipravi mnoge splave izropali ali poškodovali. Nekateri lastniki splavov se pritožujejo, da jih pred odstranitvijo oblasti niso primerno obvestile. Oblasti naj bi splavu prekinili dobavo elektrike, nato pa so z vlačilnimi čolni splav odpeljali na novo lokacijo. Tudi lastniki splavov, ki so zdaj na nadomestnem privezu, menijo, da jih bodo v naslednjih dveh letih zopet preselili.

Britanski Guardian poroča, da so odzivi domačinov mešani. Nekatere so vse bolj divje zabave na splavih pričele motiti in pozdravljajo bolj umirjeno vizijo, ki jo prinaša Beograd na vodi. Spet drugi so kritični do gentrifikacije, ki se dogaja. Pravijo, da so splavi imeli dušo in da so bili družabni in kulturni del Beograda, ki zdaj izginja. Ob tem so bili zlasti kritični, da na mesto splavov prihajajo brezdušne in hladne korporacije, ki bodo stregle zgolj potrebam elit.