Na uradni obisk v Slovenijo je včeraj prišel srbski zunanji minister Marko Đurić, ki je kolegici Tanji Fajon izrazil zadovoljstvo, da bo v evropski komisiji resor za širitev EU dobila komisarka iz Slovenije, saj država že dolgo podpira Srbijo na njeni evropski poti. Meni, da Slovenija dobro pozna »regijo, ki ji je geografsko, kulturno in zgodovinsko desetletja tudi sama pripadala, geografsko pa ji je še vedno blizu«. Srbija pa naj bi bila do leta 2027 »institucionalno pripravljena na vstop v EU«.
Ministra sta izrazila zadovoljstvo zaradi dobrega gospodarskega sodelovanja med državama. Dogovorila sta se o prihodnji skupni seji obeh vlad. Fajonova se je zahvalila za pomoč po lanskih uničujočih poplavah v Sloveniji. Obravnavala sta tudi odprta vprašanja nasledstva po nekdanji Jugoslaviji in problem migracij.
Kje so problemi?
Đurić je prišel predvsem zato, da bi izboljšal odnose. Od lani Srbija nima veleposlanika v Ljubljani, potem ko Slovenija ni dala agremaja Zoranu Đorđeviću. Tudi tokrat Fajonova ni navedla razlogov, kar je v skladu z diplomatsko prakso tihe zavrnitve. Aprila letos pa je predsednik Srbije Aleksandar Vučić ob zasedanju varnostnega sveta ZN o Kosovu Slovence označil za »odvratne«, ker je Slovenija povabila kosovski Albanki, ki sta bili žrtvi posilstev. Pozneje se je sicer opravičil Slovencem, ne pa »slovenskim politikom«, ki da »vodijo odvratno politiko proti Srbiji in srbskemu narodu«.
Premier Robert Golob, ki je včeraj sprejel Đurića, ni mogel biti v dobrih odnosih z Vučićem, potem ko so mediji pred dvema letoma pisali, da se je srbski predsednik preko madžarskega premierja Viktorja Orbana povezoval z Janezom Janšo, ki naj bi na tak način pred volitvami leta 2022 dobil bančne podatke o domnevno sumljivih transakcijah podjetja Gen-I na Kosovu v času, ko je podjetje vodil Golob. Še vedno ni jasno, za kaj je v resnici šlo.
Kamen spotike v odnosih med Beogradom in Ljubljano ostaja slovensko priznanje Kosova leta 2008. Fajonova je dejala, da si prizadeva za normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino s pozivi k vzpostavitvi skupnosti srbskih občin na severu Kosova. »Srbi na Kosovu in v Metohiji so v najtežjem položaju po letu 1999 (takrat se je po vojaškem posredovanju Nata končala vojna na Kosovu, op. p.),« pa je dejal Đurić.
»Drug problem v zadnjem desetletju je srbsko približevanje Rusiji in Kitajski, v čemer Slovenija, ki sledi logiki EU, vidi problem. Srbija ni uvedla sankcij in Slovenija daje vedeti, da ni zadovoljna s takšnim obnašanjem Srbije,« je za Dnevnik dejal politični analitik dr. Marko Hočevar. Srbija vidi svojo prednost v tem, da sedi na več stolih hkrati. Odlično sodeluje na primer z Nemčijo. Sodelovanje z Rusijo in Kitajsko bi sicer lahko bilo ovira pri njenih prizadevanjih za članstvo v EU. A prostotrgovinski sporazum s Kitajsko bodo izkoristila nekatera nemška podjetja, morda pa tudi slovenska, za selitev proizvodnje v Srbijo.
Finančna kriza uničila model
Srbija ima protisloven odnos do Zahoda. »Njen velik adut pa je litij, glavna surovina pri proizvodnji baterij za električne avtomobile. V Beogradu so že podpisali pogodbe z nemškimi in francoskimi proizvajalci avtomobilov. Tu bo zanimivo videti, kako bo Slovenija gledala na odprtje rudnika litija, ki mu zaradi ogrožanja okolja nasprotuje večji del Srbov. Če bo podprla Vučića, potem ne misli resno z zelenim prehodom,« pravi Hočevar.
Srbija je pomembna za Slovenijo, ker je glavna na Zahodnem Balkanu, poleg tega lahko igra na več kart v Bosni in Črni gori. Torej je ključna za stabilnost, mir in napredek regije. Kot poudarja Hočevar, so se odnosi med Slovenijo in Srbijo izboljšali po padcu Slobodana Miloševića leta 2000. Tedaj je bila strategija slovenskih podjetij, da odpirajo proizvodnjo v Srbiji, kjer je poceni delovna sila, z dobičkom pa financirajo tehnološki razvoj v Sloveniji. Toda ob finančni krizi leta 2008 so slovenski tajkuni doživeli brodolom in niso imeli več kapitala za vodenje tega projekta.
