Belgijsko predsedstvo EU, ki mandat začenja 1. januarja, bo poskušalo sprejeti čim več zakonodajnih svežnjev do maja, ko se začenja volilna kampanja za volitve v evropski parlament. Takrat bo tudi Belgija že globoko v predvolilni kampanji, saj bodo njeni državljani na dan evropskih volitev volili tudi novo sestavo nacionalnega parlamenta.
Z januarjem se na čelo sveta EU vrača ena od jedrnih članic Evropske unije, ki je predhodnici današnje EU prvič predsedovala že leta 1958. Španija bo svoje peto žezlo vodenja Evropske unije predala Belgiji, ki bo integraciji predsedovala že trinajstič. Tokratno predsedovanje Belgije pod vodstvom premierja Alexandra De Crooja bo še posebno zahtevno zaradi več mednarodnih in nacionalnih dejavnikov.
V šestmesečnem predsedovanju bo belgijska vlada skušala še v tem zakonodajnem ciklu do sprejetja ali čim bliže sprejetju spraviti okoli 150 zakonodajnih svežnjev. A za to bo imela zgolj dobre štiri mesece časa, kajti zakonodajni proces se konča maja, pred junijskimi volitvami v evropski parlament. Zavedajoč se stiske s časom je belgijski premier De Croo že napovedal, da se bo belgijsko predsedstvo osredotočilo na vprašanja zaščite državljanov in pripravo Evropske unije za prihodnost.
Med pomembnejšimi svežnji, ki jih hoče belgijsko predsedstvo pripeljati do zaključka, so nova fiskalna pravila EU in nedavno doseženi dogovor o evropskem azilnem sporazumu. Z doseženim kompromisom za ta dva svežnja se je v zadnjih izdihljajih svojega predsedovanja minuli teden proslavila španska vlada Pedra Sancheza.
Španije v aktualnem predsedujočem triu svetu EU z Belgijo ne druži zgolj usoda teh dveh pomembnih zakonodajnih svežnjev, temveč tudi skupne notranjepolitične okoliščine med predsedovanjem. Tako kot Španija letošnje poletje bo namreč tudi Belgija tik pred koncem predsedovanja imela še nacionalne volitve v parlament, na katerih usoda premierja De Crooja visi na nitki, tako kot je svojo politično usodo na predčasnih volitvah tvegal španski premier Sanchez.
Geslo belgijskega predsedovanja svetu EU je Zaščita, krepitev, predvidevanje. Zastavili so si šest prioritet predsedovanja, pri čemer so po besedah De Crooja izhajali predvsem iz ugotovitve, da je bila Evropska unija ves čas na preizkušnji v preteklih krizah, ki so si sledile druga za drugo, zdaj pa si njeni državljani želijo stabilnost in perspektivo. »Imamo grozljivo vojno na evropski celini, imamo grozljivo vojno na Bližnjem vzhodu. In če pogledamo grozodejstva, ki so jih ljudje zagrešili drug nad drugim, vemo, da nas čaka delo, in moramo igrati vlogo,« ocenjuje belgijski premier.
Čakajoč na poročili Draghija in Lette
Prednostna področja Belgije sledijo aktualnim temam preteklih let, ki so tako navznoter kot navzven preizkušale moč in odpornost Evropske unije. Uradni Bruselj se namerava zavzemati za vladavino prava in demokracijo, ki sta na Madžarskem in Poljskem še vedno pod udarom. Zato so obema doslej zgolj delno sprostili evropska sredstva. De Croojeva ekipa bo poskušala krepiti gospodarsko konkurenčnost EU in s tem integracijo, ki mora upoštevati negotovosti zaradi globalnega tekmovanja med ZDA in Kitajsko. Belgija hoče okrepiti evropski notranji trg ter pomagati ustvariti pravične pogoje poslovanja evropskih podjetij v tujini z zavzemanjem za sklenitev ustreznih regulatornih pravil. Pri teh ciljih se bo osredotočala na poročilo o prihodnosti konkurenčnosti Evropske unije, ki ga pripravlja nekdanji šef Evropske centralne banke in italijanski premier Mario Draghi, ter na poročilo o prihodnosti notranjega trga EU, ki nastaja pod peresom nekdanjega italijanskega premierja Enrica Lette.
Spomin na največjo širitev in priprave za naslednjo
Poleg nadaljevanja zelenega prehoda bo med belgijskim predsedovanjem potekala tudi prva razprava o podnebnih ciljih EU za leto 2040. Prav tako namerava krepiti socialno agendo, skrbeti za zaščito evropskih zunanjih meja in spodbujati delovanje Evrope na globalni ravni. Nadaljevala bo že začeto razpravo o potrebnih reformah EU, da bi bila integracija pripravljena učinkovito delovati z več kot tridesetimi članicami.
»Evropo moramo pripraviti za boljše rezultate. Preden lahko postanemo večji, moramo postati boljši. Postati moramo boljši pri hitrejšem sprejemanju odločitev, kar pomaga ohraniti enotnost,« ocenjuje belgijski premier. Belgija se pri tem ne bo osredotočala zgolj na to, koliko naj se razširi sprejemanje odločitev s kvalificirano večino in za koliko naj se zmanjša število komisarjev, temveč se želi ukvarjati tudi z vprašanjem, kakšna naj bo Evropska unija ob prelomu desetletja, kaj naj bodo njene prihodnje prioritete in kako naj se prilagaja spremembam v svetu.
Belgija bo konec aprila priredila tudi poseben širitveni vrh, kar bo predvsem slavje okrogle, dvajsete obletnice največje širitve Evropske unije doslej. Prvega maja 2004 se je z desetimi novimi članicami (tudi Slovenijo) razširila na družino petindvajsetih držav, prebivalstvo Evropske unije pa se je povečalo za 75 milijonov.
Po Belgiji bo predsedovanje svetu EU julija prevzela Madžarska kot zadnja izmed tokratnega predsedujočega tria, v katerem je še Španija. V Belgiji že sedaj zagotavljajo, da madžarsko predsedovanje ne bo nič drugačno od preostalih.
