Voditelji članic Evropske unije so dvodnevni vrh včeraj zaključili z razpravo o ekonomskem položaju v sedemindvajseterici, ki ji gospodarski kazalci obetajo nekoliko boljše leto kot pred meseci. Šef evroskupine Paschal Donohoe in predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde sta voditeljem predstavila razmere v evropskem gospodarstvu in, v luči nedavnih težav ameriških in švicarskih bank, tudi odpornost evropskega bančnega sektorja. Voditelji so sestanek zaključili z ugotovitvijo, da so banke petnajst let po izbruhu zadnje krize primerno kapitalizirane in likvidne.
»Dokončajte bančno unijo«
Vendarle je Lagardova šefe vlad pozivala, naj dokončajo zastale reforme bančne unije in končno sprejmejo dogovor o shemi za zavarovanje depozitov. Poziv je letel predvsem na Nemčijo, ki nasprotuje takšni vseevropski shemi. V javnofinančno zadržanem Berlinu se namreč bojijo, da bi morali tudi Nemci kriti depozite varčevalcev propadlih bank v kateri drugi evropski državi. Zaradi nezmožnosti dogovora o shemi ostajajo v veljavi nacionalne sheme zavarovanja depozitov, ki varčevalcem zagotavljajo varnost sredstev do višine 100.000 evrov.
Šefi držav so zaradi spodbudnih besed voditeljev evropskih finančnih institucij o odpornosti evropskega bančnega sektorja z zasedanja sedemindvajseterice odhajali pomirjeni, da Uniji ne grozi ponovitev bančne krize iz leta 2008, ko je v ZDA nasedla banka Lehman Brothers, posledično pa so se v škripcih znašle tudi evropske banke. »Naš bančni sektor je odporen, z močnimi kapitalskimi in likvidnostnimi pozicijami,« so zapisali v sklepih zasedanja in tako skušali pomiriti finančne trge, kjer so v minulih dneh padale vrednosti delnic nekaterih bank (Deutsche Bank, UBS).
Strahove vlagateljev je poskušal odpraviti tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je dejal, da je največja nemška banka neprimerno bolje pripravljena na nove pretrese, kot je bila pred leti: »Deutsche Bank se je temeljito modernizirala in reorganizirala svoj poslovni model. Sedaj je zelo dobičkonosna, razlogov za zaskrbljenost ni,« je pomirjal Scholz. Tudi slovenski premier Robert Golob je po zasedanju poudaril, da je slovenski bančni sistem zelo likviden, zelo visoka pa je tudi njegova kapitalska ustreznost.
Dogovor o avtomobilih se bliža
Potem ko prvi dan zasedanja Scholz pri številnih evropskih voditeljih ni našel posluha za nemško nasprotovanje opustitvi proizvodnje motorjev z notranjim zgorevanjem po letu 2035, sta evropska komisija in Nemčija nadaljevali z iskanjem dogovora, ki bi Nemčiji, Italiji, Slovaški in Češki omogočil umik blokade že skoraj dokončno potrjene zakonodaje.
Nemčija naj bi evropski komisiji predlagala sprejem delegiranega akta, ki bi omogočil ohranitev proizvodnje avtomobilskih motorjev z notranjim zgorevanjem tudi po letu 2035. Tako ne bi bilo treba spreminjati že sprejete zakonodaje. Dokončnega dogovora še ni, vendar naj bi se mu približevali. Da obstaja veliko strinjanje glede ohranitve motorjev z notranjim zgorevanjem, čeprav na sintetična goriva, je včeraj dejal avstrijski kancler Karl Nehammer. Tudi italijanska premierka Giorgia Meloni je menila, da bitka za biogoriva še ni izgubljena. Svoje stališče je očitno omilil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je bil v minulih tednih precej kritičen do nemške blokade.
