Devet držav Salzburškega foruma, združenja devetih srednjeevropskih in balkanskih držav za dialog o vprašanjih notranje varnosti, se je na Brdu pri Kranju dogovorilo o še tesnejšem sodelovanju v boju proti tihotapcem ilegalnih migrantov, prav tako pa so precejšen del zasedanja namenili tudi razpravi o stanju v schengenskem območju, kjer je ta čas vnovič nadzore na notranjih mejah uvedlo enajst članic tega območja prostega pretoka ljudi in blaga.

Zasedanje je bilo zadnji velik dogodek slovenskega predsedovanja forumu, ki ga bo prihodnje leto spet vodila Avstrija. Posebnih novih poudarkov pri reševanju vprašanja nezakonitih migracij, ponovnega vzpostavljanja schengna in boja proti tihotapcem članice Salzburškega foruma sicer niso dosegle. Je pa bilo srečanje tudi zaradi trilateralnega srečanja avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja z romunskim in bolgarskim kolegom Marianom-Catalinom Predoiujem in Kalinom Stojanovom toliko bolj aktualno, ker je Avstrija v minulih dneh prvič nakazala, da bi pod določenimi pogoji utegnila dovoliti vstop Romunije in Bolgarije v schengen vsaj v zračnem prostoru. Povrh tega se je dogajalo le nekaj dni pred novim poskusom španskega predsedstva Svetu EU, da bi se s pogajalci evropskega parlamenta našel dogovor o končni verziji novega azilnega in migracijskega pakta, ki bi predstavljal nov premik pri reševanju evropske migracijske problematike.

Okrepiti boj proti tihotapcem

»Schengen ne deluje, kot bi moral. S tem se strinjamo vsi,« je po zasedanju dejal slovenski notranji minister Boštjan Poklukar in ocenil, da za vrnitev k schengnu EU potrebuje učinkovit pravni okvir, torej nov pakt o azilu. A je to le del enačbe reševanja schengna. Druga plat bi morala biti učinkovit boj vseh držav proti tihotapcem ljudi, je ocenjeval Poklukar: »Kriminalnim združbam ne bomo dovolili, da bodo odločale, kdo bo stopil na evropska tla.« Po njegovi oceni je potrebno ciljno sodelovanje z državami Zahodnega Balkana.

Poklukar se je ob robu zasedanja sicer na skupnem srečanju sešel z avstrijskim kolegom Gerhardom Karnerjem in hrvaškim kolegom Davorjem Božinovićem. Ministri dela verige držav na zahodnobalkanski poti, kjer je Avstrija proti Sloveniji uvedla mejne kontrole zaradi povečanih migracij, Slovenija pa proti Hrvaški in Madžarski zaradi povečane grožnje terorističnih napadov v Evropi, so zagotavljali, da dobro sodelujejo, med drugim tudi v obliki skupnih patrulj. Hkrati pa so poskušali tihotapcem poslati tudi sporočilo, da prehajanje skozi njihove tri države ni preprosto.

»Letos smo aretirali 660 tihotapcev. To so majhne ribe, a potrebujemo tudi njihove šefe,« je izpostavil avstrijski minister Karner in dodal, da se bo le tako lahko uničil posel tihotapcev. O tem, kdaj bi Avstrija lahko odpravila mejni nadzor s Slovenijo, ki ga uradna Ljubljana vedno znova kritizira kot neupravičenega, Karner ni želel špekulirati. Po njegovih besedah se je potrebno osredotočiti na to, da bo schengen spet funkcioniral: »Obsežne kontrole so potrebne, ker migracijski pritisk to zahteva. Naš cilj ni jeziti dnevnih delovnih migrantov, ampak uloviti tihotapce ljudi.«

Znane argumentacije Avstrije in Hrvaške

Slovenija je na Brdu lahko slišala dve stari argumentaciji svojih sosed v zvezi z mejnim nadzori. Minister Karner je govoril v znanih stavkih, čemu je potrebno ohranjati schengengenski nadzor, pa čeprav je priznal, da se je letos za 42 odstotkov zmanjšal migracijski pritisk na avstrijski meji kot tudi čez celo zahodnobalkansko pot. Kot problematičnega je navedel podatek, da je bilo 70 odstotkov tam prijetih migrantov šele prvič registriranih v Avstriji, kar je pokazatelj, da nadzor zunanje meje ne funkcionira in ga potrebno izboljšati.Minister Božinović je po drugi strani govoril z znano argumentacijo, kako hrvaški nadzor na meji z BiH funkcionira in da je hrvaška policija najbolj aktivna med evropskimi pri nadzorovanju zunanje meje EU. Na njenem 1350 kilometrov dolgem odseku je 6700 mejnih policistov, ki jim pomaga še 2000 drugih policistov, Hrvaška pa tudi pomaga pri urjenju Frontexovih enot, je izpostavljal. Je pa ob tem navedel tudi podatek, da se je število migrantov letos na Hrvaškem povečalo za 43 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom, zdaj pa ponovno prihaja do upada prihodov. »Če ne dajo svojega prispevka (pri zajezitvi prihoda migrantov, op. a.) države Zahodnega Balkana, je težje ukrepati na zunanjih mejah,« je pristavil z malce pelina. A da bi Hrvaška bila pripravljena sprejeti pomoč Frontexovih enot (36 njihovih uslužbencev na mejnih prehodih Hrvaške pomaga le pri vračanju zavrnjenih migrantov), Božinović spet ni nakazal niti z besedo. Je pa obžaloval, da se ne premika pri pogovorih za namestitev Frontexovih enot na ozemlje BiH, kjer se še vedno ni dosegel dogovor o pogajalski ekipi s Frontexom.Slovenija medtem beleži letos krepko povečanje prihoda migrantov. Kar za 91 odstotkov. 54.000 migrantov od 56.000 prijetih je prišlo iz območja Hrvaške. Na vprašanje, ali so uvedene mejne kontrole proti Hrvaški zmanjšale prihod migrantov, je Poklukar pojasnil, da Slovenija mejnih kontrol proti svoji južni in vzhodni sosedi ni uvedla zaradi migracij temveč povečane grožnje terorističnih napadov v EU. »Dnevno prejmemo tihotapce. Kontrola je učinkovita. Ko ne bo več grožnje terorizma, bo Slovenija te kontrole spet odpravila,« je napovedal Poklukar.