Apartmanizacija središča Zagreba je tudi vse bolj vidna, a je zagrebški župan Tomislav Tomašević iz zeleno-leve platforme Zmoremo! povedal, da skušajo s to odločitvijo predvsem vključiti čim več stanovanj v sistem dolgoročnega najema in tako narediti stanovanja cenovno dostopnejša za prebivalce.
Petkrat več stanovanj za kratkoročni najem
Vpogled v oglaševanje stanovanj pokaže, da je razmerje približno pet proti ena v prid kratkoročnih najemov, ki jih je vse več glede na to, da je Zagreb zadnja leta v vrhu najbolj zaželenih hrvaških turističnih destinacij. Obenem ni odvisen od sezonskosti kot mesta na obali ali celinski turistični kraji, kar tudi pomeni, da stanovanj za dolgoročni najem zmanjkuje praktično vse leto. Lani je bil Zagreb z nekaj manj kot 1,1 milijona obiskov hrvaški turistični rekorder, ko gre za posamezna mesta; imeli so sicer manj nočitev kot v Dubrovniku, Splitu, Rovinju, Poreču, Umagu in Medulinu, a več kot v Pulju, Zadru in Opatiji. Po podatkih zagrebške turistične skupnosti je bilo v Zagrebu konec julija 3909 registriranih stanovanjskih enot za kratkoročni najem. V hišah, stanovanjih in sobah je bilo skupno 9277 postelj. Doslej so najemodajalci poleg pavšalne dajatve plačevali tudi »prirez« oziroma posebni davek lokalne samouprave na dohodnino, ki je v Zagrebu znašal 18 odstotkov. Z novim letom te dodatne obremenitve ne bo več, ker jo je vlada ukinila. Tomašević je zanikal, da zaradi vladne odločitve zvišujejo pavšal, ter poudaril, da bo dvig pavšala prispeval k povišanju letnih prihodkov mesta le za 1,5 milijona evrov, medtem ko bodo z odpravo »prireza« izgubili 220 milijonov evrov na leto.
Kratkoročno oddajanje namestitev turistom, ki je donosno za mnoge lastnike apartmajev, zvišuje cene najemnin in zmanjšuje nabor nepremičnin za dolgoročni najem. Cene so šle v nebo in so za mnoge podnajemnike nevzdržno visoke, kar še posebno velja za študente, ki trpijo tudi zaradi premajhnih zmogljivosti v študentskih domovih, poudarjajo v zagrebški mestni upravi. Cene dolgoročnega najema so se v Zagrebu v zadnjih letih krepko povišale, kažejo podatki evropskega statističnega urada. Povprečna najemnina za trisobno stanovanje je leta 2014 znašala 1100 evrov, za dvosobno 790 evrov, za enosobno pa 550 evrov. Lani je najemnina za trisobno stanovanje zrasla na povprečno 1450 evrov, kar je 32 odstotkov več, za dvosobno na 1050 evrov ali 33 odstotkov več, za enosobno pa na 770 evrov oziroma 40 odstotkov več.
Razcvet črnega trga
Namen višjega pavšala v Zagrebu je tudi zmanjšati razliko med obdavčitvijo dolgoročnih in turističnih najemov. Dohodek iz dolgoročnega oddajanja v najem je obdavčen po zakonu o dohodnini. Davčna stopnja znaša deset odstotkov od najemnine, zmanjšane za 30 odstotkov. Če je mesečna najemnina 1000 evrov, znaša davek 840 evrov, kar je 21-krat več kot pavšal za posamezno turistično posteljo. Ob uvedbi novega pavšala bo obdavčitev dolgoročnega najema še zmeraj petkrat višja.
Kaj več lahko stori le država, saj je zaradi krepitve Zagreba kot turistične destinacije vprašljivo, ali bodo davčne poteze mestnih oblasti dosegle svoj namen. Hrvaška vlada je v okviru davčne reforme sicer napovedala obdavčitev počitniških nepremičnin, ki jo nameravajo uveljaviti poleg pavšala za turistične postelje. Predlagali so znesek od 60 centov do pet evrov za kvadratni meter v turističnih objektih. O višini tega davka bo prav tako odločala lokalna samouprava. Najemodajalci zasebnih turističnih namestitev upajo, da se bodo lokalne oblasti odločale za čim nižje zneske, da jim ne bo treba dodatno zviševati cen. Njihovo združenje nasprotuje vladnemu predlogu, ker menijo, da gre za davek na davek, obenem pa ocenjujejo, da niti ukrep zagrebške mestne uprave ne bo povečal ponudbe stanovanj za dolgoročni najem. Kvečjemu pričakujejo razcvet črnega trga turističnih namestitev.
