Angela Merkel, ''Mutti'' oziroma mama, kot so jo ljubkovalno poimenovali Nemci, je Nemčijo vodila 16 let, tudi v času finančne in migrantske krize ter med rusko zasedbo Krima leta 2014.

Danes trdi, da bi se vojna v Ukrajini začela bistveno prej in bi bila verjetno še bolj uničujoča, če bi Kijev leta 2008 spustili v Nato. »Še prej bi videli vojaški spopad. Popolnoma jasno mi je bilo, da predsednik Putin ne bo stal križem rok in opazoval, kako Ukrajina vstopa v Nato. In tedaj Ukrajina zagotovo ni bila tako pripravljena, kot je bila februarja 2022, torej ob začetku vojne."

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se s tem sicer ne strinja. Odločitev Angele Merkel o blokadi vstopa Ukrajine v Nato, ki jo je podprl tudi takratni francoski predsednik Nicolas Sarkozy, je označil za napačno presojo, ki je Rusijo le še opogumila.

Nekdanja kanclerka se je v pogovoru dotaknila tudi ruskih groženj z jedrskim orožjem. S Putinom sta se v času, ko sta bila oba na oblasti, dobro spoznala: "Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da preprečimo uporabo jedrskega orožja," je povedala. "K sreči je o tem pred časom govoril tudi kitajski predsednik Ši. Strah nas ne sme ohromiti, moramo pa priznati, da je Rusija poleg ZDA ena od dveh največjih jedrskih sil na svetu. Potencial je zastrašujoč."

Danes je prepričana, da je naredila vse, kar je lahko, da bi zagotovila miroljubne odnose z Rusijo: Vladimir Putin je obsežno invazijo na Ukrajino sprožil le nekaj mesecev po njenem odhodu.

Pod Merklovo je nemška energetsko potratna industrija postala odvisna od Moskve. Nemčija je zgradila dva plinovoda, ki sta  neposredno povezana z Rusijo. Predsednik Zelenski je to označil za geopolitično orodje Kremlja.

Angela Merkel pa je zdaj za BBC povedala, da je imela pri plinvodih dva motiva: nemške poslovne interese in ohranjanje miroljubnih vezi z Rusijo.

Naletela je na močan odpor: poljski poslanec Radoslaw Fogiel jo je obtožil, da je nemški denar od plina napolnil ruski vojaški proračun za financiranje invazije na Ukrajino.

Merklova danes vztraja, da je skušala zajeziti ruske napade na Ukrajino z diplomacijo in pogajanji, ki pa so – priznava – na koncu propadla.

Tudi nemško industrijo je embargo na ruske energente nesorazmerno prizadel, pravi. Prisiljena je iskati druge dobavitelje, država pa zdaj kupuje drag utekočinjen plin, kar hromi podjetja.

Zaradi gradnje plinovodov je Merkel ostro kritiziral tudi ameriški predsednik Donald Trump. A nekdanja kanclerka odgovarja: "Donald Trump je lahko lahko zelo odkrit, zelo jasno se izraža. Zato je pomembno vedeti, kaj so vaše prioritete, treba jih je jasno predstaviti in se ne prestrašiti. Če to počneš, se vzpostavi medsebojno spoštovanje. Takšna vsaj je moja izkušnja."

Danes 70-letna Angela Merkel pravi, da se, ko jo svetovni voditelji, ki jih dobro pozna, pokličejo za nasvet, še vedno z veseljem odzove. Na vprašanje, ali pogreša moč in politiko, pa je hitro odgovorila: "Ne, sploh ne."