Med drugim so opozorili na to, da so se v letu 2021 tako politični voditelji kot velike korporacije povezali v dajanju prednosti dobičku in moči, namesto pri pomoči ljudem. Pri tem je bilo izpostavljeno izdajanje danih obljub o bolj pravični skrbi za zdravje ljudi med in po pandemiji, so sporočili iz AI Slovenija.

Premožnejše države so nakopičile na milijone več odmerkov cepiv, kot so jih lahko porabile, tako da so nekatere imele dovolj odmerkov, da bi lahko do petkrat cepile svoje celotno prebivalstvo, je navedeno v letnem poročilu AI za leto 2021.

Amnesty je v poročilu okrcala bogate države, denimo članice EU, Norveško, Švico in Združeno kraljestvo, ker niso podprle začasne opustitve pravic intelektualne lastnine za cepiva proti covidu-19. To bi omogočilo proizvodnjo cepiv tudi v manj razvitih državah. Čeprav so proizvajalci cepiv prejeli milijarde iz javnih sredstev, so požrešno kovali ogromne dobičke, cepiva pa omogočali zgolj bogatim državam, navaja poročilo, ki kritizira tudi digitalne velikane, ker so med pandemijo spodbujali senzacionalistične vsebine, da bi si pridobili največje možne dobičke.

Civilna družba je tarča nadlegovanja v skoraj vsaki drugi državi

V situaciji, ko je nujna razprava o tem, kako se najbolje soočiti s številnimi svetovnimi izzivi, so mnoge države še povečale svoja prizadevanja, da bi utišale kritike. V letu 2021 je najmanj 67 držav sprejelo nove zakone, ki omejujejo svobodo izražanja ali zbiranja, še dodaja poročilo. Ob poslabšanju situacije na področju svobode izražanja in svobode medijev so opozorili tudi na to, da je neodvisna civilna družba omejena in pogosto tarča nadlegovanja skoraj v vsaki drugi državi.

Poleg tega poročilo izpostavlja, da so po vsem svetu izbruhnili novi in nerešeni konflikti, v katerih je civilno prebivalstvo le postranska škoda. Že tako krhki zdravstveni in gospodarski sistemi so se znašli na robu, mednarodna skupnost pa je pri tem v glavnem neučinkovita, so še dodali. V Afganistanu, Burkini Faso, Etiopiji, Izraelu, Libiji, Mjanmaru in Jemnu so spopadi povzročili obsežne kršitve človekovih pravic in humanitarnega prava. Po mnenju AI svetovne sile hudih kršitev niso ustrezno kaznovale.

Statistični podatki kažejo, da so bili zagovorniki človekovih pravic samovoljno pridržani v najmanj 84 od 154 držav, begunci so bili nezakonito vrnjeni v svoje države ali protipravno potisnjeni čez mejo v vsaj 48 od 154 držav, nepotrebna ali pretirana sila pa je bila uporabljena proti protestnikom v vsaj 85 od 154 držav, vključenih v letno poročilo.