Voditelji osmih latinskoameriških držav v brazilskem Belemu razpravljajo o tem, kako rešiti amazonski pragozd in s tem prispevati svoj delež k boju proti podnebnim spremembam. Članice Organizacije sodelovanje na območju Amazonije (Acto) – Brazilija, Bolivija, Kolumbija, Gvajana, Surinam, Peru, Venezuela in Ekvador – se na dvodnevnem vrhu poskušajo dogovoriti za končanje sečnje amazonskega pragozda do leta 2030.
Vrh poteka prvič po štirinajstih letih. Tokrat naj bi tudi zaradi gostitelja srečanja, zaščiti okolja naklonjenega brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve, sprejeli ambiciozen program. Zaščita amazonskega pragozda bo predvidoma zapisana v Belemski deklaraciji, ki bo predstavljala tudi skupno stališče osmerice na naslednjem podnebnem vrhu Združenih narodov – COP28, ki se bo začel konec novembra v Dubaju.
Gozd državnih apetitov
Po doslej znanih podatkih naj bi bilo v desetletjih krčenja amazonskega pragozda posekane 13 do 14 odstotkov te gozdnate površine sveta, ki pomembno pomaga pri uravnovešanju podnebja. Vzhodni del Amazonije, ki je najpomembnejši, saj gozd neposredno meji na Atlantik, je po podatkih organizacije Monitoring Andean Amazon Project (MAAP) izgubil že 31 odstotkov svoje površine, predvsem v Braziliji, Surinamu in Venezueli. Obstajajo ocene, da bi skupno četrtina posekanega amazonskega pragozda svetu v kombinaciji z drugimi podnebnimi vplivi povzročila nepopravljive posledice.
Ta pragozd je s skupnim območjem sedem milijonov kvadratnih kilometrov (od tega je 5,5 milijona kvadratnih kilometrov dežnega gozda) največji na svetu. Predstavlja pljuča sveta, saj je ponor ogljika, kar pomeni, da na območju nastane več kisika kot ogljika, s čimer pomaga zmanjševati tudi globalno segrevanje. Pomen območja, ki se razteza čez osem držav, zaokrožuje njegova izjemna biodiverziteta, med drugim 16.000 drevesnih vrst ter petina vseh sladkovodnih nahajališč na svetu.
Toda vlade držav na tem območju so amazonski pragozd dolgo videle zgolj kot območje bogastva, ki si ga gre prisvojiti, tamkajšnje ozemlje pa tudi naseliti. Sečnja gozda se je dogajala povsod, ne le v Braziliji, so jo pa tam pod prejšnjim predsednikom Jairom Bolsonarom celo spodbujali in se je tudi močno povečala. Tudi v drugih državah je deževni pragozd padal, zato da bi dobili več kmetijske površine in pašnike za govedo. Mnoga mogočna drevesa pa so se uklonila žagam še zaradi gradnje rudnikov zlata.
Pomemben dejavnik bo Bolivija
Kot je napovedal Lula da Silva, je cilj srečanja med državami članicami Acto, ki obstaja od leta 1995, prvič oblikovati skupno politiko do območja Amazonije. Potem ko je da Silva nasledil Bolsonara, se je Brazilija že zavezala, da bo zaključila sečnjo amazonskega gozda do leta 2030. Ta zaveza je pomembna, saj kar 60 odstotkov njenega ozemlja pokrivajo gozdnate površine.
Sedaj želi k istemu cilju prepričati še ostale države. A ta cilj utegne biti težak. Veliko bo odvisno predvsem od Bolivije, kjer se je sečnja pragozda v zadnjih letih zelo povečala zaradi pridobivanja novih kmetijskih površin. Lani so posekani gozdovi v tej državi predstavljali kar devet odstotkov vseh posekanih gozdnih površin na svetu.
Na drugi strani si kolumbijski predsednik Gustavo Petro želi, da bi druge države pristopile k njegovi zavezi o prepovedi vseh novih naftnih projektov na amazonskem območju. To pa je občutljiva tema za z nafto bogati Venezuelo in Brazilijo. Osrednja brazilska naftna družba Petrobras denimo razmišlja o vzpostavitvi novih črpališč ob ustju Amazonke.
Evropski pritisk in latinskoameriška kritika
Latinskoameriške države so tudi pod pritiskom Evropske unije, naj ukrepajo glede amazonskega pragozda. EU je uvedla prepoved uvoza na območjih posekanega gozda proizvedenih soje in kakava ter vzrejenega goveda. Varovanje pragozda in okolja se pojavlja tudi kot pogoj za dokončno sklenitev prostotrgovinskega dogovora z državami Mercosur (Brazilija, Paragvaj, Urugvaj in Argentina). Prav takšno prakso naj bi voditelji v sklepni Belemski deklaraciji sicer kritizirali.
Voditelji naj bi se v deklaraciji zavezali k ustanovitvi posebnega, od vlad neodvisnega znanstvenega organa, ki bi bil podoben Medvladnemu podnebnemu panelu Združenih narodov. Razlika bi bila ta, da bi bilo njegovo delo osredotočeno na oblikovanje strategij za zaščito amazonskega pragozda ter na podrobnejše spremljanje podnebnih sprememb na tem območju.
