Papež Frančišek, ki bo decembra star 88 let, se že dlje časa premika na invalidskem vozičku ali zelo počasi s pomočjo palice. Zaradi zdravstvenih težav od lani septembra, ko je obiskal Marseille, ni potoval. Zdaj pa je začel svoje najdaljše potovanje, tako po kilometrih (32.000) kot po trajanju (12 dni), od kar od leta 2013 sedi na Petrovem prestolu. Včeraj je skupaj z 80 novinarji, ki jih je med dolgim letom vse, vsakega posebej osebno, pozdravil s kratkim pogovorom, priletel na letališče v Džakarto. V Indoneziji bo ostal štiri dni. V torek je počival, danes se bo srečal z indonezijskim predsednikom Džokom Vidodom, zlasti četrtek pa bo namenjen medverskemu dialogu, kar je glavni namen tega papeževega potovanja.
Prihaja kot misijonar
Poleg Indonezije, kjer sta bila že Pavel VI. (1970) in Janez Pavel II. (1989), bo obiskal še Papuo Novo Gvinejo, Vzhodni Timor in Singapur. V te daljne dežele želi priti tudi kot misijonar. Ker sam izhaja iz vrst jezuitov, ni presenetljivo, da se na tej poti navdihuje pri Basku Frančišku Ksaveriju (1506–1552), enemu od ustanoviteljev jezuitov, ki je kot misijonar prišel vse do Indije, Malezije, Japonske in Kitajske. Pomembna ideja, ki ga vodi na potovanjih, je, da mora biti Katoliška cerkev prisotna na pozabljenem obrobju sveta.
Za vse štiri države, ki jih bo obiskal, velja, da so izjemno etnično in jezikovno pisane. Versko pa ni raznolik samo katoliški Vzhodni Timor s svojimi 1,4 milijona prebivalci. V 300-milijonski Indoneziji, ki ima poleg Pakistana največ muslimanov, je zdaj le 3 odstotke katoličanov in 7 odstotkov protestantov, v Singapurju, kjer je največ kitajskih budistov, 7 odstotkov ob 10 odstotkih protestantov, v Papui Novi Gvineji, kjer je veliko različnih krščanskih ločin, pa četrtina prebivalcev.
Skupna izjava z imamom
V četrtek se bo Frančišek v Džakarti srečal s predstavniki vseh šestih največjih indonezijski verskih skupnosti, to so islam, protestantizem, katoliška vera, hinduizem, budizem in konfucionizem. Srečanje bo potekalo v največji mošeji v jugovzhodni Aziji, ki je pomembna za papeža zato, ker jo povezuje »predor prijateljstva« s katoliško katedralo na drugi strani ceste. V mošeji bo papež podpisal skupno izjavo z velikim imamom Nasarudinom Umarjem. V njej naj bi verska voditelja nasprotovala tudi uničevanju okolja. Papežev boj proti segrevanju ozračja je pomemben za Džakarto, saj ji grozi dvig morske gladine.
Indonezijske oblasti so zdaj nadvse slovesno pričakale papeža. Njemu v čast so izdale znamko. Njegov obisk imajo za še en dokaz, da v Indoneziji, kjer muslimani predstavljajo 85 odstotkov prebivalcev, skrbijo za sožitje različnih ver. Za sam indonezijski islam velja, da je odprt, strpen in spoštljiv do drugih ver. Velika večina indonezijskih muslimanov zavrača skrajneže in v preteklosti se je večina indonezijskih vlad zavzemala za laično državo in za enakopravnost vseh ver. Islam tako ni uradna vera. Sicer indonezijski katoličani menijo, da so diskriminirani. Zanimivo bo videti, ali bo papež izpostavil ta problem. A glavno težišče tega obiska naj bi bil dialog med islamom in krščanstvom.
