Varnostni svet Združenih narodov je imel danes odprto razpravo o Ukrajini, kar pomeni, da so na njej lahko spregovorile tudi nečlanice tega najvplivnejšega organa OZN. Prijavilo se jih je več kot 60. Razpravo je odprl generalni sekretar OZN Antonio Guterres z obsodbo ruske agresije, kmalu zatem pa se je nekoliko zapletlo. Ruski veleposlanik pri OZN Vasilij Nebenzja je namreč nasprotoval temu, da je za generalnim sekretarjem prvi dobil besedo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, čigar država ni članica varnostnega sveta.
Temu ta mesec predseduje Albanija (ki jo bo januarja nasledila Slovenija), njen premier Edi Rama pa je ostal zvest svojemu slovesu politika brez dlake na jeziku s kančkom začinjenega humorja. Ruskemu veleposlaniku je dejal, da ima Zelenski prvi besedo zato, ker vse zanima, kaj ima povedati o napadu na svojo državo. »Ruskim kolegom in vsem tukaj želim zagotoviti, da ne gre za posebno operacijo albanskega predsedstva varnostnemu svetu,« je rekel in tako zbodel Moskvo, ki svojo vojno v Ukrajino imenuje posebna vojaška operacija. Rama je nato še dodal, da ima pri roki rešitev: »Če se strinjate, da končate vojno, predsednik Zelenski ne bo govoril prvi.« Nebenzja v to ni privolil.
Zelenski se je Rami kasneje zahvalil, rekoč, da je pokazal, »kako se je treba postaviti po robu Rusiji, njenim lažem in hinavščini«. Nebenzja pa je dejal, da je odprta seja predstava, na kateri Rama podaja politične izjave, namesto da bi kot predsedujoči neopredeljeno vodil zasedanje.
Lavrov z znanimi obtožbami
Zelenski je v nastopu predstavil svoj znani načrt za mir v desetih točkah, dejal pa, da vojne ne more biti konec tudi zato, ker Rusija kot stalna članica blokira odločitve v varnostnem svetu s svojim vetom. Zato se je zavzel, da se ji pravico veta odvzame. To brez soglasja Moskve ni mogoče in se ne bo zgodilo.
Med njegovim govorom v dvorani ni bilo ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Do takrat, ko je prišel, pa je odšel Zelenski. Lavrov je v govoru ponovil trditve Moskve, da je Zahod zrežiral državni udar v Ukrajini in nastavil prozahodne voditelje, kar je pripeljalo do posredovanja Rusije. O Zelenskem in njegovi ekipi je dejal, da so lutke Zahoda, ki da ima torej v rokah prave vzvode za pot k pogovorom in miru. Oglasil se je tudi namestnik kitajskega zunanjega ministra. Rekel je, da nadaljevanje vojne ni v interesu nikogar in da nanjo ne bi smeli prilivati olja.
Spor Kijeva in Varšave raste
Poljska se je odzvala na besede Zelenskega med njegovim govorom v generalni skupščini v torek. Tam je dejal, da države, ki enostransko prepovedujejo uvoz ukrajinskega žita in iz tega ustvarjajo politični problem, s svojim ravnanjem koristijo Rusiji. Mislil je na Poljsko, Madžarsko in Slovaško, ki so kljub odločitvi EU, da ne podaljša omejitve na uvoz ukrajinskega žita, to storile enostransko. V Varšavi so zaradi besed Zelenskega na pogovor poklicali ukrajinskega veleposlanika. Poljska je ena najbolj odločnih podpornic Ukrajine v vojni z Rusijo, spor okoli žita pa lahko to podporo načne, prav tako evropsko enotnost. Ukrajina je proti omenjeni trojici sprožila spor pred Svetovno trgovinsko organizacijo.
