A problem ni samo na MZZ, je opozoril premier in dodal, da je problem tudi v tem, "da se neki občutljiv dokument hkrati objavi v nekaterih slovenskih in srbskih medijih". "Za čudo gre v Sloveniji za isti medij, ki je leta 1991 pozdravil prihod jugoslovanskih tankov. Vsi smo upali, da so se nekatere stvari pri nas v tem času spremenile, a žal se niso," je še dejal Janša.
Z MZZ so že v petek sporočili, da bodo v zvezi z nepooblaščeno objavo internega dokumenta ministrstva sprožili aktivnosti za ugotovitev vzrokov in ozadja. Med drugim so odredili interno preiskavo, poostrili računalniški sistem glede dostopa do informacij in povabili na posvet v Ljubljano veleposlanika v ZDA Samuela Žbogarja.
ZDA so prijateljska in zavezniška država
ZDA so prijateljska in zavezniška država, s katero se Slovenija posvetuje na suveren in enakopraven način, pa je ministrstvo za zunanje zadeve zapisalo v sporočilu, ki ga je objavilo na svojih spletnih straneh, in se z njim odzvalo na komentar z naslovom Mister Yes, ki ga je v soboto objavil časnik Dnevnik.
"Uslužbenci MZZ, ki so ljubljanskemu Dnevniku posredovali diplomatsko pošto veleposlaništva v Washingtonu o predbožičnih pogovorih političnega direktorja MZZ v Washingtonu, niso niti lojalni državljani Slovenije niti diplomati, ki bi bili vredni takšnega imena," pravijo na ministrstvu. Njihova dejanja so po pojasnilih MZZ "nezakonita, nečastna in neprofesionalna", medtem ko "istočasna objava v ljubljanskem Dnevniku in beograjski Politiki škoduje ugledu in verodostojnosti slovenske diplomacije ter države".
Glede samega komentarja menijo, da je sporen. V njem, kot izpostavljajo, med drugim piše: "Zato bi rade volje objavili kakšen dokument, ki bi pričal o tem, da je slovenski predstavnik svojemu čezatlantskemu sogovorniku, prijatelju in zavezniku ob kakršni koli priložnosti rekel: Ne, mi mislimo drugače."
Zapisniki diplomatskih pogovorov niso namenjeni objavi, razen če se sogovorniki ne dogovorijo drugače, poudarjajo na MZZ. Zapisniki takšnih pogovorov navadno ne vsebujejo izjav kot: "Ne, mi mislimo drugače." Pričakovanje, da bi zapisniki diplomatskih pogovorov vsebovali izjave takšne ali drugačne vdanosti, razodeva popolno nerazumevanje diplomatskega poklica, poudarjajo in dodajajo, da diplomatski dokumenti niso politični manifesti.
Božični pogovori političnega direktorja niso bili "kočljivi", pojasnjujejo na MZZ. Dokument slovenskega veleposlaništva, ki ga je objavil Dnevnik, je postal "skrajno občutljiv" šele takrat, ko je postal dostopen javnosti, dodajajo.
Türk: Poročanje o domnevnih pritiskih ZDA je skrb zbujajoče
Predsednik republike Danilo Türk je petkovo pisanje Dnevnika komentiral v soboto. Meni, da je to, kar smo lahko prebrali, izredno skrb zbujajoče, zato z zanimanjem pričakuje zaključek preiskave, ki jo je napovedalo zunanje ministrstvo. "Pri Sloveniji se lahko začne hitro dvomiti o njeni objektivnosti, nepristranskosti in avtonomnosti pri predsedovanju, česar pa si ne smemo dovoliti," je ob robu srečanja z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom še dejal TĂĽrk.
Slovenska nacionalna stranka je v sporočilu za javnost izrazila ogorčenost nad vsebino pogovora med predstavniki slovenske in ameriške diplomacije, ki je potekal konec lanskega leta v Washingtonu. Izrazili so tudi najostrejši protest proti kakršnim koli poskusom vplivanja s strani ZDA, tako na slovensko predsedovanje EU kot tudi sicer na ravnanje slovenske države.
Na poročanje Dnevnika se je odzval tudi evropski poslanec Jelko Kacin (LDS/ALDE). Kot je zapisal, je javna objava interne diplomatske zabeležke, ki se je zgodila slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu, "hud udarec tako kredibilnosti kot operativnosti in ugledu" predsedovanja EU. Objava zapisnika je močno odmevala tudi med srbskimi politiki. Premier Vojislav Koštunica je med drugim dejal, da gre za dokaz, da bi se podpis asociacijskega sporazuma z EU spremenil v podpis priznanja neodvisnosti Kosova, če v pokrajino pride misija EU.
Video: Kako se je slovenska politika odzvala na Dnevnikov članek o vplivu ZDA na slovensko predsedovanje EU?
