V Libanonu so včeraj s strahom pričakovali napovedane izraelske povračilne ukrepe, potem ko je raketa ubila dvanajst otrok na Golanski planoti, ki je pod izraelsko zasedbo, v Tel Avivu pa so za to okrivili proiransko skupino Hezbolah, ki deluje v Libanonu. Ta je odgovornost zanikala.

Izraelska vlada je v nedeljo pooblastila premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta, da se odločita, kdaj in kako bo Izrael odgovoril na napad. Sodeč po virih iz več zahodnih prestolnic se Izrael nagiba k ostremu odgovoru, a dovolj previdnemu, da ne bi zakuhal regijske vojne. Nekaj takšnega tehtanja o še primerni silovitosti odgovora je letos že potekalo med Izraelom in Iranom, ko je Izrael raketiral iranski konzulat v Damasku, Teheran pa odgovoril s tristotimi droni in izstrelki na Izrael. Prah pa je zdaj s svojo izjavo dvignil tudi turški premier Recep Tayyip Erdogan, ki je zadnje čase izredno kritičen do Izraela. V nedeljo je dejal, da bi Turčija zaradi dogajanja v Gazi lahko vstopila v Izrael, podobno kot je vstopila v Libijo in Gorski Karabah v Azerbajdžanu. Izjave potem niso pojasnili, izraelski zunanji minister Izrael Kac pa je dejal, da Erdogan z grožnjami Izraelu hodi po stopinjah bivšega iraškega diktatorja Sadama Huseina in da naj se spomni, kako je ta končal (v Iraku so ga usmrtili).