Česar se je opozicija glasno bala, to se je včeraj nekaj po polnoči tudi zgodilo. Vodja venezuelskega državnega volilnega sveta je stopil pred novinarje in naznanil, da je na pravkar končanih predsedniških volitvah spet zmagal Nicolas Maduro, in sicer z 51,2 odstotka prejetih glasov, medtem ko jih je kandidat združene opozicije Edmundo Gonzalez dobil 44,2 odstotka.
Nato je pred javnost stopil Maduro. Ob razglasitvi zmage je razrezal rojstnodnevno torto za pokojnega Huga Chaveza, svojega predhodnika na položaju, mentorja, ki mu je odprl pot na čelo države, ter snovalca bolivarske revolucije demokratičnega socializma. V nedeljo bi Chavez, ki je bil znatno bolj priljubljen od Madura, praznoval 70 let. Potem je Maduro v mikrofone rekel, da sta na volitvah zmagala »neodvisnost in dostojanstvo venezuelskega ljudstva«, ter zatrdil, da ima »Venezuela volilni sistem z najvišjo stopnjo zaupanja in preglednosti«.
Velika razlika med anketami
in rezultati
V opoziciji so prepričani, da so vnovič žrtev prevar, in Gonzalez je razglasil svojo zmago. Ankete so mu pred volitvami napovedovale zanesljivo zmago, enako tudi dvoje vzporednih volitev: ameriški Edison Research je Gonzalezu nameril 74 odstotkov podpore volilcev, ki so oddali glas, Maduru pa 31 odstotkov, venezuelsko podjetje Meganalisis pa je Gonzalezu namerilo prav tako 65 odstotkov, Maduru pa manj kot 14 odstotkov.
Od kod torej popoln preobrat? Opozicija je pred volitvami opozarjala na prevare, po njih pa trdila, da se je zgodilo natanko to. »Zmagali smo in to vsi vedo. Tudi v tujini to vsi vedo,« je rekla politična sopotnica Gonzaleza in prvotna predsedniška kandidatka opozicije Maria Corina Machado, ki ji je sodišče potem prepovedalo kandidirati. Opozicija je na volišča poslala tisoče svojih predstavnikov, da bi nadzirali preštevanje glasov. Volitve v Venezueli potekajo elektronsko, ob tem pa naprava izda papirnato potrdilo in te potem preštejejo. Opozicija trdi, da so številnim njenim predstavnikom preprečili prisotnost na preštevanju.
Opozicija je tudi pozvala vojsko, naj »podpre prave rezultate« volitev, vsaj sprva pa svojih privržencev ni spodbujala k protestom na ulicah. Vojska je doslej sicer podpirala Madura in nič ne kaže, da ga ne bi še naprej.
V regiji skepsa
Iz tujine so medtem prišli mešani odzivi. Madurovi zavezniki z Rusijo, Kubo, Bolivijo in Hondurasom na čelu so pozdravljali rezultat. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob čestitki za zmago spomnil na strateško partnerstvo med državama in dodal: »Ne pozabite, da ste vedno dobrodošel gost na ruskih tleh.«
Na zahodu in drugod v regiji je bilo drugače. Argentinski predsednik Javier Milei je rezultate razglasil za prevaro, zavrnili so jih Peru, Gvatemala, Urugvaj, Kostarika in Čile, kjer je predsednik Gabriel Boric dejal, da »mora Madurov režim razumeti, da je tem številkam težko verjeti«. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je dejal, da »smo resno zaskrbljeni, da ti izidi ne odražajo volje in glasov venezuelskega ljudstva«. Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je dejal, da je treba zagotoviti popolno preglednost rezultatov in štetja.
Maduro je na oblasti od leta 2013, ko je nasledil umrlega Chaveza, nato istega leta zmagal na predsedniških volitvah in potem še leta 2018, ko jih je opozicija bojkotirala. Lani je oblast z njo na Barbadosu podpisala dogovor, v katerem se je med drugim zavezala k poštenim volitvam, opozicija in ZDA pa so kasneje trdile, da se tega ne drži. x ba, agencije
