Dvesto sedemdeset najvišjih hrvaških državnih uradnikov, vključno s predsednikom države, vlade in parlamenta ter ministri in saborskimi poslanci, bo s 1. avgustom dobilo občutno višje plače, potem ko so se v Banskih dvorih odločili, da bodo zvišali osnovno plačo uradnikov za 83 odstotkov ali s 516 na skoraj 950 evrov bruto, kar velja tudi za preostale državne uslužbence. Koliko bo posamezna plača zrasla, je odvisno od delovne dobe, števila otrok in predvidenega koeficienta za delovno mesto.
Tako kot v nekdanjem hrvaškem polpredsedniškem sistemu bo največja uradniška plača še zmeraj tista predsednika države. Zoran Milanović bo za svoje delo po novem prejel nekaj več kot 6000 evrov neto, kar je skoraj 70 odstotkov več kot prejšnjih 3600 evrov. Plača premierja Andreja Plenkovića bo znašala 5535 evrov namesto dosedanjih 3263 evrov neto, kar je tudi zvišanje za nekaj manj kot 70 odstotkov. Predsedniku hrvaškega sabora Gordanu Jandrokoviću pa se bo plača povišala za podobni odstotek, s 3113 na 5314 evrov. Večina poslancev in ministrov bo vsak mesec prejela okoli 4000 evrov neto ali približno 1500 evrov več kot doslej. V proračunu bodo za to namenili nekaj manj kot deset milijonov evrov na leto.
Dvig plač razlagajo tudi
kot boj proti korupciji
Gre za sklepno dejanje reforme plačilnih razredov v državnem in javnem sektorju, ki je imela svoj prvi del pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami, ko je vlada podpisala novo kolektivno pogodbo in velikodušno dvignila plače za 244.000 zaposlenih v državnih in javnih službah za povprečno 32 odstotkov. To je državno blagajno obremenilo za 1,63 milijarde evrov, s katerimi so »kupili« dober del glasov. Takrat so v vladi poudarjali, da gre za največji dvig plač v zgodovini javnih in državnih služb.
Po volitvah pa niso skoparili s plačami zase. Poudarjali so, da teh niso spremenili že več kot desetletje in da praktično nobeden izmed ministrov ni bil najbolje plačana oseba na svojem ministrstvu. Višje plače so tudi protikorupcijski ukrep, trdi Plenković. Na novinarsko vprašanje, ali je zdaj primerno plačan za predsednika hrvaške vlade, je odgovoril, da se je pred dnevi odpovedal precej višji plači v evropskem parlamentu, ko je šefu sabora Jandrokoviću pisno potrdil, da je izbral premierski položaj namesto položaja evropskega poslanca, ki so mu ga volilci zaupali na evropskih volitvah prejšnji mesec.
Enajst evropskih premierjev poslej s slabšo plačo
Plenković je z zvišanjem bruto plače na približno 9000 evrov na mesec ali 108.808 evrov na leto pobegnil z dna lestvice premierjev držav članic EU. V absolutnem znesku bruto plač je za seboj pustil enajst kolegic in kolegov, sodeč po lestvici, ki jo je objavil madžarski portal Atlatszo, med njimi tudi slovenskega premierja Roberta Goloba z letno bruto plačo 76.586 evrov. Če bi njuni plači primerjali s povprečnimi plačami na Hrvaškem in v Sloveniji, je Plenkovićeva nova plača skoraj petkrat višja od povprečne hrvaške, Golobova pa 2,7-krat od povprečne slovenske, so izračunali v hrvaških medijih.
Opozicija pa je oportunistična in ni pretirano kritična do zvišanja plač. Pripombe letijo predvsem na primernost trenutka glede na stanje gospodarstva, sociale in državnega proračuna, ki se mu kmalu obetata rebalans in krčenje porabe. Ne soglašajo niti s trditvami, da je dvig plač protikorupcijski element.
Višjim plačam državnih uradnikov na splošno ne nasprotujejo niti sindikati, čeprav omenjajo, da predstavlja mesečno zvišanje tistim na najvišjih položajih skoraj dvakratni znesek povprečne hrvaške plače, ki je bila maja 1324 evrov neto (1832 bruto), ter petkratnik povprečne pokojnine, ki je maja znašala 580 evrov neto. Ob tem izpostavljajo, da mediana neto plače, ki populacijo deli na dva številčno enaka dela – tiste z več in tiste z manj – znaša 1080 evrov neto. Med državljani pa večjega upora ni, ker je vladna odločitev premišljeno tempirana sredi turistične sezone, ko je pozornost ljudi usmerjena na preživljanje dopusta.
