Že več kot devet mesecev poteka vojna nizke intenzivnosti med Izraelom in libanonskim Hezbolahom, ki na tak način podpira Hamas. A zdaj bi lahko prišlo do nevarne in hude zaostritve spopadov, morda zaradi napake, potem ko je v soboto zvečer v padcu rakete na mesto Maždal Šams na okupirani Golanski planoti umrlo dvanajst otrok, starih od deset do 16 let, ki so bili na tekmi na nogometnem igrišču. Najmanj 30 ljudi je bilo ranjenih.
Žrtve so Druzi
Izrael je za najhujši napad na svoje civiliste po 7. oktobru obtožil Hezbolah. Govornik izraelske vojske Daniel Hagari kot dokaz navaja tip rakete. Poleg tega je Hezbolah tisti dan poročal, da obstreljuje izraelsko vojaško bazo v bližini Maždala Šamsa. Tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken meni, da je smrtonosno raketo brez dvoma izstrelil Hezbolah. Slednji to zanika in trdi, da tam ni nobenih vojaško pomembnih ciljev zanj in da nikoli ne napada izraelskih Druzov, ki tam živijo. Hezbolah namiguje, da je šlo za zablodeli izraelski izstrelek, morda njegove protizračne obrambe.
Druzi, ki imajo izraelsko državljanstvo, so islamska verska ločina in etnična skupnost. Pripada jim tudi napadeno mesto Maždal Šams, živijo še v Libanonu in Siriji. Njihov vodja v Libanonu se je postavil na stran Hezbolaha. Sicer je Golanska planota, kjer se je zgodil napad, pripadala Siriji do leta 1967, ko so jo v šestdnevni vojni zasedli Izraelci in kasneje dejansko anektirali, česar v mednarodni skupnosti ne priznavajo.
Libanonska vlada skuša miriti
V soboto zvečer so sirene najstnike prepozno opozorile na napad, ker leži Golan tik ob Libanonu. Izraelski protizračni obrambi pa po navedbah njenih virov ni uspelo prestreči rakete. Sicer naj bi v urah pred napadom na Maždal Šams iz Libanona na izraelsko ozemlje poletelo okoli 40 raket, medtem ko so izraelski izstrelki padali na jug Libanona. Napade na »infrastrukturo teroristov« predvsem na jugu Libanona, tudi na Hezbolahova skladišča orožja in streliva, je izraelska vojska potem okrepila v noči s soboto na nedeljo, kar je verjetno šele začetek odziva na napad na nogometno igrišče.
Libanonska vlada je potem pritisnila na Hezbolah, naj ne odgovarja na silovite izraelske napade. Prepričana je, da je Hezbolah pomotoma ubil 12 najstnikov na Golanu. Libanonska vlada tudi prosi ZDA, naj preprečijo hujše izraelske povračilne napade, ki bi lahko vodili do »eskalacije in destabilizacije celotne regije«, česar se bojijo tudi v zahodnih prestolnicah. Blinken je dejal, da je premirje v Gazi najboljši način, da se zmanjša napetost tudi med Izraelom in Hezbolahom. Libanonski zunanji minister Abdalah Bouhabib pa je po poročanju časnika Times of Israel prenesel sporočilo Izraelu, da se je Hezbolah pripravljen umakniti pred reko Litani približno 30 kilometrov od meje med državama, če Izrael ustavi napade. Hezbolahu prisotnost prek reke prepoveduje resolucija OZN, a jo po navedbah časnika redno krši. Iran, ki podpira Hezbolah, pa je posvaril pred »nepredvidljivimi posledicami«, če bi se Izrael maščeval.
Pritisk za veliko operacijo
A to se bo skoraj gotovo zgodilo, vprašanje je samo, v kakšnem obsegu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je zaradi napada vrnil nekaj ur prej kot načrtovano iz ZDA, kjer je bil na večdnevnem obisku in imel v sredo govor pred obema domovoma kongresa. Pravi, da bo Hezbolah za ta napad plačal »visoko ceno«, doma se krepijo pritiski za veliko vojaško operacijo. Tudi ministri zahtevajo maščevanje, čeprav bi to lahko pomenilo začetek prave, hude vojne s Hezbolahom. Netanjahu je sklical zasedanje varnostnega kabineta, ki bo odločal o nadaljnjih korakih, pričakovati pa je bilo, da bodo precej ostrejši od prvih povračilnih napadov v noči na nedeljo. Zahodne države naj bi prepričevale Netanjahuja, naj Izrael ne napade Bejruta in drugih večjih libanonskih mest.
Nenadoma je nekako v ozadje stopil podatek, da je bilo konec tedna žrtev izraelskih napadov na Gazo nekajkrat več, tudi več otrok je bilo ubitih kot na Golanu.
Sobotni raketni napad z 12 smrtnimi žrtvami med najstniki bi po trditvah izraelskih medijev lahko vodil do dramatičnih sprememb v vojni med Hezbolahom in Izraelom. Sicer naj ne bi imela nobena stran interesa za pravo vojno, ki bi lahko povzročila veliko opustošenje na jugu Libanona, pa tudi v Izraelu, saj ima tudi Hezbolah veliko število brezpilotnikov, modernih raket in drugih izstrelkov. Zato sta se obe strani doslej poskušali izogibati napadom na civiliste.
Od 7. oktobru do te sobote je tako v Hezbolahovih napadih na Izrael umrlo 13 civilistov in 24 vojakov, v izraelskih napadih na Libanon pa več kot sto civilistov in več sto Hezbolahovih bojevnikov (v tem obdobju so izraelski napadi v Gazi zahtevali življenja 39.000 ljudi). Na vsaki strani meje pa je moralo zaradi izraelskih in Hezbolahovih napadov domove zapustiti več kot 60.000 ljudi.
