V 30-milijonski Venezueli bodo jutri potekale predsedniške volitve, na katerih se bo aktualni voditelj Nicolas Maduro potegoval za tretji zaporedni šestletni mandat proti glavnemu opozicijskemu kandidatu Edmundu Gonzalezu. Slednji je v raziskavah javnega mnenja vodil tudi za 20 odstotnih točk. Vendar je v opoziciji, povezani v Demokratično enotno platformo, prisotna bojazen pred nepravilnostmi, ki jih je vladajoči garnituri pripisovala tudi ob prejšnjih volitvah.
Guaido je preteklost
Maduro, nekdanji voznik tovornjaka, je na oblasti od zmage na predčasnih volitvah leta 2013 po smrti Huga Chaveza, ki je Madura sam izbral za svojega naslednika. Pod Madurom je država zašla v hude družbene in ekonomske probleme, ki so jih še povečale sankcije Zahoda. Ta Maduru očita krnjenje demokracije.
Drugi mandat je Maduro dobil leta 2018. Opozicija je volitve takrat bojkotirala, po njih pa zavračala Madurovo legitimnost. Zato je za začasnega predsednika do izvedbe poštenih volitev imenovala predsednika parlamenta iz svojih vrst, Juana Guaidoja. Njegovo predsedniško funkcijo so med drugimi priznale ZDA in Evropska unija, tudi Slovenija. Vendar je Guaidojev projekt sčasoma zvodenel, leta 2021 so EU in ZDA umaknile njegovo priznanje, od leta 2023 pa Guaido živi v izgnanstvu na Floridi.
Onemogočanje zmagovalke predvolitev
Madurov tokratni protikandidat je doslej neizpostavljen član opozicije, umirjen nekdanji diplomat Edmundo Gonzalez Urrutia. Na primarnih volitvah opozicije je lani sicer zmagala nekdanja poslanka Maria Corina Machado, ki pa ji je sodišče za 15 let prepovedalo opravljati javne funkcije s trditvijo, da je podpirala sankcije proti Venezueli v času, ko je skušal Madura zamenjati Guaido. Kandidaturo so potem onemogočili tudi njeni namestnici in tako bo opozicijo zastopal 74-letni Gonzalez, ki mu Machadova v kampanji stoji trdno ob strani. Na shodih po državi obljubljata boljšo prihodnost, ki naj bi milijone Venezuelcev, ki so pod Madurom zapustili državo, prepričala, da se vrnejo. Obljubljata izpustitev političnih zapornikov, program socialne pomoči za revne in privatizacijo nekaterih javnih podjetij.
Maduro, ki je kandidat 13 strank, na čelu s svojo Združeno socialistično stranko, obljublja mir v državi in gospodarsko rast, ki naj bi državo naredila manj odvisno od nafte. Venezuela ima od vseh držav na svetu sicer največje znane zaloge nafte, zaradi česar se zanjo zelo zanimajo tudi velike sile. Teh svojih potencialov sicer ne izkorišča polno tudi zaradi tehnološkega zaostanka. Maduro zavrača trditev, da je avtoritarni voditelj, med kampanjo pa je skušal nabirati glasove z odpiranjem novih šol, bolnišnic, cest, skupno približno 70 javnih projektov. Svaril pa je, da bo v primeru njegovega poraza prišlo do »prelivanja krvi«, kar so med drugim ostro obsodili v Argentini in Braziliji. V zraku tako ostaja vprašanje, ali bi Maduro res privolil v prenos oblasti v primeru poraza, pa tudi, kako bi se odzvala vojska.
Le en krog
V tekmi je še devet drugih kandidatov, ki pa nimajo možnosti za zmago. Potekal bo le en krog volitev in kdor dobi največ glasov, zmaga ne glede na to, ali preseže 50 odstotkov. Po mnenju analitikov bo veliko odvisno od volilne udeležbe.
Oblast in opozicija sta oktobra lani na Barbadosu ob posredovanju Norveške tudi podpisali sporazum, ki med drugim govori o svobodnih in poštenih volitvah. Kritiki trdijo, da se ga Maduro ne drži, kar naj bi dokazal tudi s prepovedjo kandidature Marii Corini Machado, zato so ZDA proti Venezueli aprila spet uvedle naftne sankcije, ki so jih pred tem umaknile.
