Uradni Zagreb je pred mesecem dni opozarjal politike v Črni gori, da njihova odločitev za sprejem resolucije o genocidu v Jasenovcu v črnogorski skupščini ne bo ostala brez posledic. Ta za Hrvaško nesprejemljiv dokument je bil odgovor prosrbskih sil v Podgorici na glasovanje Črne gore za resolucijo o dnevu spomina na genocid v Srebrenici v generalni skupščini Združenih narodov, ki je dvignila na noge Srbijo. Zdaj je Hrvaška potegnila konkretno potezo in za nezaželene je razglasila tri zelo vidne črnogorske politike, ki vsi sodijo v prosrbski tabor: predsednika parlamenta Andrijo Mandića in vodjo koalicijske Demokratske ljudske stranke Milana Kneževića, ki sta bila predlagatelja resolucije o Jasenovcu, ter podpredsednika vlade Alekso Bečića, čigar Demokratična Črna gora je prav tako podprla resolucijo. Omenjena trojica torej ne sme na Hrvaško, kar je sicer precej redka poteza v meddržavnih odnosih, sploh za politike na visokih položajih.
Resolucija o spominu na genocid v Jasenovcu, ki so ji naknadno sicer dodali še spomin na genocid v nacističnih taboriščih Dachau in Mauthausen, nima kakšne posebne mednarodne teže, sploh ne takšne kot tista o Srebrenici. Je pa že ob sprejemu v črnogorskem parlamentu konec junija zelo razburila Hrvaško. Njen zunanji minister Gordan Grlić Radman zdaj pravi, da je omenjena trojica politikov s svojim ravnanjem »pripeljala do poslabšanja in uničenja odnosov med državama« in da so dokument potiskali naprej kljub opozorilom.
Oviranje prozahodne usmeritve?
Črnogorska opozicija, ki je resoluciji o Jasenovcu nasprotovala, je trdila, da je namen prosrbskega tabora poslabšanje odnosov s Hrvaško. Morda pa je bila resolucija tudi način oviranja prozahodne usmeritve države, ki je članica Nata in ki je od vseh kandidatk na zahodnem Balkanu prišla najdlje v pogajanjih o članstvu v Evropski uniji, čeprav je od njega še vedno zelo oddaljena.
Grlić Radman je sicer dejal, da Hrvaška Črne gore na poti v EU ne bo blokirala, ker »to običajno ni evropska vrednota«. Dodal pa je, da obstajajo drugi mehanizmi vpliva, ko bo morala Črna gora izpolnjevati določene kriterije, in takrat lahko Hrvaška predstavi svoje poglede, denimo glede vladavine prava.
Hrvaška ima še možnost, da zahteva prepoved vstopa trojici za celotno območje schengna, je poročal Jutranji list in dodal, da je rekonstruirana črnogorska vlada, ki je delo prevzela šele pred nekaj dnevi, a pod istim premierjem, včeraj burno razpravljala o mogočih protiukrepih.
