Črnogorska skupščina je v torek glasovala za razširitev vlade 36-letnega premierja Milojka Spajića, in sicer na kar 32 članov, kar v opoziciji označujejo za »norčevanje iz državljanov Črne gore«, ki ima 600.000 prebivalcev. Veliko bo tudi menjav na ministrskih stolčkih, tako da se bo vlada nekaj tednov ukvarjala sama s sabo, tudi z vprašanjem, kdo bodo novi državni sekretarji. Časa in energije za obljubljene ukrepe, ki bi izboljšali zelo nizko kupno moč Črnogorcev, bo zato manj.
Bistvena sprememba v vladi je, da vanjo vstopata obe glavni prosrbski in tudi proruski stranki, kot predvideva koalicijski sporazum iz oktobra 2023. Doslej sta ti stranki, ki imata skupaj 13 poslancev v 81-članski skupščini, od zunaj podpirali Spajićevo manjšinsko vlado, ki se je opirala še na 24 poslancev njegove stranke Evropa zdaj (PES) ter na hrvaškega poslanca in albanske poslance.
Povsem nepričakovano pa je ob rekonstrukciji v vlado vstopila tudi Bošnjaška stranka s šestimi poslanci. Ta je doslej sodelovala z opozicijsko Demokratsko stranko socialistov Mila Đukanovića (DPS).
»Imamo protičrnogorsko vlado«
V torek je v skupščini voditelj DPS Danijel Živković med drugim izjavil: »Prvič imamo protičrnogorsko vlado, to je vlado Srbov, Albancev in Bošnjakov brez Črnogorcev.« Črnogorci islamske vere, ki niso Albanci, predstavljajo 10 odstotkov prebivalcev. Toda zdaj je kar pet članov njihove stranke dobilo ministrski položaj, voditelj Ervin Ibrahimović pa je postal zunanji minister in podpredsednik vlade. Torej bo stranka lahko v vladi in še kje zaposlila veliko svojih ljudi. Očitno Bošnjaške stranke ne moti, da srbski stranki, ki z njo vstopata v vlado, zanikata genocid v Srebrenici in da sta za njiju Ratko Mladić in Radovan Karadžić junaka, ne pa vojna zločinca, kot je v svoji kritiki dejal Živković.
Toda v zahodnih prestolnicah so zaskrbljeni tudi zato, ker obe proruski stranki, ki sta dobili tri ministrstva in dve podpredsedniški mesti, zahtevata, da Črna gora odpravi sankcije proti Rusiji, prekliče priznanje Kosova ter izstopi iz Nata. Vsekakor bosta stranki ovira na pogajanjih o članstvu v EU.
Spor premierja in predsednika
Premier Spajić je v govoru v skupščini poudaril, kako pomembno je, da ima »nova vlada večino, ki zagotavlja stabilnost Črne gore«, da se tako lahko osredotoči na pomembne teme, kot so »evropske integracije, pravna država in kupna moč vseh naših državljanov«.
V opoziciji pa trdijo, da se je Spajić za razširitev vlade odločil, ker rešuje svojo kožo in hoče ostati na položaju premierja, potem ko je njegovo stranko PES oslabil spor med njim in 37-letnim predsednikom države Jakovom Milatovićem. Leta 2022 sta, potem ko sta se že izkazala kot mlada ministra za finance in gospodarstvo, skupaj ustanovila liberalno PES, ki je tudi zaradi svojega preseganja etničnih konfliktov postala novo upanje za Črno goro. Zdaj pa se spor med njima kaže tudi v Podgorici, kjer je pet mestnih svetnikov, ki so pristaši Milatovića, izstopilo iz PES, zaradi česar mestna vlada nima več večine. Milatović pa je zaradi nestrinjanja s Spajićevim vodenjem vlade že februarja zapustil stranko.
Popoln srbsko-evropski obrat
Milatović je zdaj razširitev vlade označil za »žalitev zdravega razuma«. V sporočilu za javnost je zapisal: »Črna gora je danes žrtev primitivne politične trgovine in neodgovornosti, ki ju premier nenehno kaže v vodenju države.«
Črnogorski politolog Vlatko Vujović je za Al Jazeero ocenil: »V tem razdoru med njima je na neki način prišlo do zamenjave političnih pozicij. Spajić je pred tem veljal za bolj prozahodnega in liberalnega politika, ki izhaja iz državljanov in se upira pritisku prosrbskih in proruskih strank. Milatović pa je veljal za glavnega zagovornika sodelovanja s prosrbskimi strankami. A zdaj se Spajić opira na prosrbski stranki in je svoje stališče spremenil za 180 stopinj. Milatović pa vse bolj nastopa kot prozahodni in proevropski politik. Na ta način hoče biti alternativa Spajiću, ki je že obtožen klientelizma in korupcije.«
