Prvega avgusta bo začel veljati sporazum med Rimom in Tirano, po katerem bodo italijanske ladje afriške migrante, ki jih bodo zajele na morju na poti v Evropo, pripeljale v Albanijo. Zanje je v pristanišču znanega turističnega mesteca Shëngjin, 20 kilometrov od meje s Črno goro, nared sprejemni center. Tamkajšnji Albanci so ga zaradi eksteritorialnosti, osem metrov visoke kovinske ograje, reflektorjev in številnih nadzornih kamer poimenovali mini Guantanamo.
Doslej so migranti samo čakali, da jih s pogosto prenatrpanih plovil tihotapcev reši ladja italijanske obalne straže in odpelje v Italijo, kjer so lahko ostali, tudi če so jim zavrnili prošnjo za azil. Samo lani je v Italijo prišlo 150.000 afriških migrantov, mnogi pa so potem nadaljevali pot v Francijo in Avstrijo. Odslej bodo ladje obalne straže prestrežene migrante odpeljale v Albanijo. Čeprav še ni povsem jasno, kako bo v praksi deloval sporazum med Rimom in Tirano, so Danska, Poljska in Nizozemska maja pozvale evropsko komisijo, naj ji bo omenjeni sporazum za vzor.
Dva centra za strašenje Afričanov
Pravzaprav bodo migrante v sprejemnem centru v Shëngjinu, velikem za tri nogometna igrišča, samo popisali oziroma registrirali. Potem jih bodo odpeljali v taborišče za nastanitev 3000 ljudi v 20 kilometrov oddaljeno vojaško cono v vasi Gjadër, kjer je opuščeno vojaško letališče, zgrajeno v času Enverja Hodže. Zajete migrante naj bi zatem po največ štirih tednih italijanski uradniki vrnili v njihove matične države, čeprav še ni jasno, kako. Vlada v Rimu poskuša na tak način prestrašiti Afričane, ki se hočejo prebiti v EU z željo po boljšem življenju.
Gre za projekt italijanske premierke Giorgie Meloni, ki je avgusta lani preživela nekaj dni v poletni rezidenci albanskega premierja Edija Rame. Tedaj je bila v težavnem položaju: na volitvah septembra 2022 je zmagala z obljubo, da bo ustavila nezakonito priseljevanje, a število nezakonitih migrantov se je v prvem letu njene vlade povečalo za dvakrat. Lani pa je potem dosegla petletni sporazum z Ramo in vplivala na EU, ki je s Tunizijo, Mavretanijo in Egiptom podpisala sporazum o ustavitvi afriških migracij v Evropo. Mavretanija je za to prejela 210 milijonov evrov, Tunizija milijardo, Egipt pa 7,4 milijarde evrov.
Italiji odstopili jurisdikcijo
Po trditvah italijanske vlade bo sporazum z Albanijo, ki sta ga parlamenta obeh držav ratificirala februarja letos, v naslednjih petih letih Italijo stal 670 milijonov evrov. V resnici pa menda ne bo dovolj niti milijarda, saj mora Italija financirati gradnjo obeh taborišč, plače lokalnih policistov in varnostnikov, plače italijanskih sodnikov, policistov, vojakov in zdravnikov, ki bodo morali delati v Albaniji, zastonj pa ne bosta niti prevoz migrantov v Albanijo ter izboljšanje preskrbe z elektriko in vodo v vas Gjadër, kamor naj bi prišlo več deset tisoč migrantov na leto.
Poleg humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na možnost kršenja človekovih pravic, so proti sporazumu tudi nekateri Albanci, za katere je nesprejemljivo, da je Rama dovolil, da je del ozemlja v Shëngjinu in Gjadërju postal tako rekoč italijansko ozemlje, kot je to pri veleposlaništvih. Albanci, ki poznajo migrantsko problematiko, menijo, da bo mnogim migrantom uspelo uiti. V Shëngjinu pa se bojijo, da bodo zaradi sprejemnega centra ogroženi njihovi prihodki od turizma. Sicer je že leta 2021 v Shëngjin prišlo 3000 Afganistancev, ki so bežali pred talibani, in še danes jih v tem mestecu več sto čaka na vizum za ZDA. Pred tem pa je revna Albanija, ki jo mladi sicer množično zapuščajo, sprejela iranske disidente in še prej Ujgure. Tudi na tak način se poskuša prikupiti EU.
