»Joe Biden je potreboval skoraj pol stoletja, da se je povzpel na vrh ameriške politične piramide. Padec z vrha je bil v primerjavi z dolgotrajnim vzponom brutalno hiter,« je ameriška revija Time ocenila posledice dramatičnega upora proti Bidnovi vnovični predsedniški kandidaturi v njegovi demokratski stranki. Začel se je pred samo tremi tedni po njegovem poraznem nastopu v televizijskem soočenju z Donaldom Trumpom. Ta upa, da bo prvi predsednik po Groverju Clevelandu, ki se bo vrnil v Belo hišo po štiriletnem predahu. Cleveland je bil tako 22. in 24. predsednik, Trump je bil 45. in bi lahko bil 47.
Samo 14 predsednikov je odslužilo dva mandata
Enainosemdesetletni Biden še zdaleč ni prvi ameriški predsednik, ki se ne bo potegoval za drugi mandat. Samo štirinajst od 46. predsednikov je odslužilo dva. Izmed teh jih je še več kot dva odslužil le 32. predsednik Franklin Delano Roosevelt, ki je kandidiral in na volitvah zmagal štirikrat zapored. Umrl je dva meseca in 23 dni po začetku četrtega mandata.
Da predsednik služi največ dva predsedniška mandata, je bila dotlej tradicija, ki jo je začel prvi predsednik ZDA George Washington, ko se ni hotel potegovati za tretjega. Nekaj jih je potem sicer poskušalo, toda do Roosevelta ni uspelo nikomur. Šele leta 1951 pa je 22. ustavni amandma omejil število predsedniških mandatov na dva, prepoveduje pa tudi kandidaturo za drugi izvoljeni mandat predsednikom, ki so nasledili ta položaj in ga zasedali več kot dve leti.
Od prestarega Trumana do bolnega Johnsona
Med predsedniki, ki se niso potegovali za drugi izvoljeni mandat, je najbolj znan 33. predsednik Harry S. Truman, ki je bil vseeno predsednik skoraj osem let. Ameriško krmilo je kot dotedanji podpredsednik prevzel aprila 1945 po smrti Franklina Delana Roosevelta. Truman je tako vodil ZDA v zadnjih mesecih druge svetovne vojne, odobril atomsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija, sprožil Marshallov načrt za obnovo povojne zahodne Evrope, v ameriški zunanji politiki zasnoval Trumanovo doktrino (pomoč državam, ki jih je ogrožala Sovjetska zveza) in Nato (1949). Leta 1948 je potem zmagal na volitvah. Dve leti pozneje je bil tarča poskusa atentata. Po izteku prvega polnega mandata se je leta 1952 sprva nameraval potegovati za drugega, pa so ga svetovalci zaradi starosti (imel je 68 let!), slabega zdravja in slabih rezultatov pri raziskavah javnega mnenja prepričali, da si je premislil.
Kandidaturi za drugi mandat se je odpovedal tudi 36. predsednik Lyndon B. Johnson, ki je bil podpredsednik leta 1963 umorjenega Johna F. Kennedyja. Kot prvi in edini je zaprisegel v predsedniškem letalu Air Force One. Dobro leto pozneje je zmagal na predsedniških volitvah, leta 1968 pa je sporočil: »Ne želim si in ne bom sprejel nominacije svoje stranke za še en predsedniški mandat.« Imel je težave z zdravjem, zanj pa so bile nezdrave tudi raziskave javnega mnenja in kritike njegovega spoprijemanja z vietnamsko vojno.
Skupno se je potegovanju za drugi izvoljeni mandat odpovedalo šest predsednikov, poleg Trumana in Johnsona še 11. predsednik James K. Polk (1845–1849), 15. predsednik James Buchanan (1857–1861), 19. predsednik Rutherford B. Hayes (1877–1881) in 30. predsednik Calvin Coolidge (1923–1929).
Devet predsednikov, ki so se potegovali za drugi mandat, pa je bilo na volitvah poraženih.
Atentata in odstop med drugim mandatom
Šestnajsti predsednik Abraham Lincoln pa se je v zgodovino ZDA zapisal kot prvi umorjeni predsednik. Mesec in enajst dni po začetku drugega mandata ga je 14. marca 1865 v gledališču v Washingtonu od zadaj v glavo ustrelil znan gledališki igralec John Wilkes Booth. »Sic semper tyrannist,« je v latinščini potem zavpil v publiko, kar bi prevedli »tako vedno tiranom!«. Gre za frazo, ki pomeni, da tirane vedno doleti nekaj slabega. Bil je rasist, ki je predsedniku zameril odpravo suženjstva. Lincoln je umrl naslednje jutro, star 56 let.
Drugega mandata zaradi atentata ni mogel odslužiti niti 25. predsednik William McKinley. Med govorom ga je iz neposredne bližine dvakrat v prsi ustrelil atentator – anarhist. Sedemintrideseti predsednik Richard Nixon pa je zaradi razvpite afere Watergate sredi drugega mandata odstopil kot edini v ameriški zgodovini doslej. Zgodilo se je 9. avgusta 1974.
