Vse več ljudi v želji po hitrem zaslužku razvije hudo odvisnost od iger na srečo, ki poleg duševnega zdravja ogroža tudi njihove bližnje, saj lahko takšna zasvojenost vso družino spravi na beraško palico, ugotavljajo hrvaški strokovnjaki, ki že dlje časa pozivajo k uvedbi strožje zakonske regulative.
V zagrebški kliniki za psihiatrijo Sveti Ivan, kjer se ukvarjajo z rehabilitacijo in zdravljenjem vseh oblik zasvojenosti, ugotavljajo, da se 20 odstotkov hrvaških državljanov, večinoma moških, vsaj enkrat na mesec poskusi v kaki igri na srečo. Vsaki deseti med njimi ima zaradi tega psihosocialne težave, dva odstotka pa je zagrizenih kockarjev, ki potrebujejo rehabilitacijski program. V dnevno bolnišnico za zdravljenje zasvojenosti vsak mesec pride od 10 do 15 novih odvisnikov. Zdravniki pravijo, da so odvisniki vedno mlajši, v porastu pa je spletno igranje iger na srečo. Pokazala se je tesna povezava med igrami na srečo in razvojem drugih odvisnosti ter rastjo števila kaznivih dejanj.
Kura, ki nese zlata jajca
Po drugi strani pa so igralnice za hrvaški proračun – pa tudi za ponudnike oglasnega prostora – kura, ki nese zlata jajca. Vrednost oglaševanja iger na srečo zgolj na spletu presega 10 milijonov evrov na leto. Po podatkih davčne uprave je bilo leta 2021 iz davkov in dajatev od iger na srečo v državni proračun vplačanih 190,5 milijona evrov, leta 2022 251,1 milijona, lansko leto pa je bilo rekordno s 310,7 milijona evrov. Če k temu dodamo še 1,4 milijarde evrov davka na dodano vrednost, kolikor so ga lani državi plačali prireditelji iger na srečo, skupni znesek presega 1,75 milijarde evrov. Konec lanskega leta je bilo na Hrvaškem registriranih 361 igralnic in igralnih klubov, 1302 vplačilnih mest, 3642 samopostrežnih stavnih terminalov, 12.364 avtomatov za igre na srečo in elektronsko ruleto v igralnih klubih ter 1790 avtomatov na vplačilnih mestih. Statistično gledano na približno vsakih dvesto prebivalcev pride igralnica, vplačilno mesto, avtomat za igre ali stavni terminal.
Proračunski denar od iger na srečo usmerjajo v kulturne, športne, humanitarne in druge organizacije v skladu s programi za razvoj civilne družbe ter za boj proti zlorabi drog in drugim oblikam zasvojenosti. Ekonomisti pravijo, da je to najslabša možna proračunska naložba, saj vloženi denar ne ustvarja nove vrednosti, zajetna finančna sredstva pa se porabijo za popravilo škode, ki jo povzroča sla za hitrim zaslužkom. Posledice zasvojenosti z igrami na srečo ustvarjajo stroške družbi, ker zahtevajo angažiranje zdravstva, pravosodja in socialnega varstva. Študija zagrebške ekonomske fakultete je pokazala, da dosegajo stroški zaradi zasvojenosti z igrami na srečo na Hrvaškem od 34 do 77 odstotkov celotnega prihodka od iger na srečo.
Odvisniki bodo vpisani v register
Vlada zdaj stavi na »družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo« in z novim zakonom uvaja vrsto omejitev. Tako bo bolj omejeno oglaševanje iger na srečo. Doslej je prepoved oglaševanja veljala ob medijskih vsebinah, ki so namenjene otrokom in mladim, po novem naj bi brez oglasov za igre na srečo ostali vsi tiskani mediji, omejeno pa bo tudi oglaševanje po spletu ter na televiziji in radiu. Prepovedano bo oglaševanje v televizijskih in radijskih programih med 6. in 23. uro, vendar se bodo športne stavnice še vedno lahko oglaševale med športnimi prireditvami, ki jih predvajajo v živo, ter 15 minut prej in 15 minut po koncu prenosa. To so pogosto tudi najbolj gledani termini, pred zasloni pa takrat sedi tudi veliko otrok in mladostnikov.
Enega ključnih izzivov predstavlja nezakonito prirejanje iger prek spleta, kjer gre večinoma za ponudnike, ki se nahajajo v drugih državah in jih je težje nadzorovati ali jim onemogočiti poslovanje. Poleg tega, da se na spletu mladoletniki izogibajo prepovedim, se tudi državni proračun ne polni. Po predlaganem zakonu bi morali banke in drugi ponudniki plačilnih storitev tovrstna plačila blokirati.
Po novem se bodo ob vstopu v prostore, v katerih prirejajo igre na srečo (z izjemo prostorov loterije), morali igralci obvezno identificirati. S tem želijo preprečiti udeležbo mladoletnikov in olajšati postopek izločitve igralcev. Kot novost namreč z zakonom uvajajo register izločenih igralcev. Tistim, ki bodo zavedeni v tem registru, ne bodo dovolili vstopa v igralnice in druge prostore, namenjene igram na srečo. V register se lahko vpišejo posamezniki sami – praviloma bodo to ljudje, ki so spoznali, da imajo težave z odvisnostjo, in bodo skušali sami sebi preprečiti, da bi v trenutku slabosti spet zabredli v kockanje. Zahtevo za vpis v register bodo lahko vložile tudi socialne službe in zdravstvene ustanove, ki se ukvarjajo z zdravljenjem odvisnosti. Register izključenih igralcev bo vodil državni zavod za javno zdravstvo, prireditelji iger na srečo pa bodo dolžni posredovati podatke in zagotavljati, da nobena oseba, ki je vpisana v register, ne sodeluje pri igrah na srečo. V primeru kršitev organizatorjem grozi odvzem pravice do prirejanja iger.
