Izraelska vojska je včeraj poslala pozive na nabor za služenje vojaškega roka prvim tisoč ultraortodoksnim Judom, da bi zapolnila naraščajoče vrzeli v svojih vrstah, vendar pa njen korak lahko pripelje do novih napetosti tako v izraelski družbi kot vladi.
Vojska ima za svoj korak trdno pravno podlago. Izraelsko vrhovno sodišče je prejšnji mesec odločilo, da obrambno ministrstvo ne sme več avtomatično izpuščati pozivov k obveznemu služenju mladim pripadnikom ultraortodoksne judovske skupnosti, ki študirajo v verskih šolah ješivah. Kot je zapisalo, gre za »neveljavno selektivno izvajanje zakona o služenju vojaškega roka in s tem za resno kršitev vladavine prava«.
Stranki, ki lahko zamajeta koalicijo
Izjema pri služenju vojaškega roka za ultraortodoksne Jude je veljala praktično od nastanka Izraela, vendar pa je bilo takrat teh haredskih Judov zelo malo, zdaj pa njihove skupnosti predstavljajo že približno sedmino prebivalstva države, iz njihovih vrst pa je za služenje vojske po ocenah starostno primernih približno 66.000 ljudi. In ker gre za številčno najhitreje rastočo skupnost v državi, bi izjema po trditvah njenih kritikov sčasoma lahko zelo resno ogrozila sestavo oboroženih sil.
Vpoklicu ostro nasprotujeta verski stranki Šas in Gimel, od katerih je odvisna parlamentarna večina vlade premierja Benjamina Netanjahuja. Če se bodo vpoklici nadaljevali in sploh če bodo oblasti ukrepale proti tistim, ki se ne odzovejo, bi to lahko še bolj načelo težavno koalicijo. Predstavniki ultraortodoksnih Judov pravijo, da državi služijo že s svojim študijem judovske vere ter da religija in vojska ne gresta skupaj, pa tudi da bi bilo služenje roka v nasprotju z njihovim prepričanjem in načinom življenja.
Tudi arabski državljani so izjema
Vlada sicer že nekaj časa razmišlja o sprejemu zakona, ki bi z nekakšnim kompromisom uredil služenje ultraortodoksnih Judov, saj se vprašanje pred sodišči pojavlja od leta 2017. Vendar to ni tako preprosto, saj na drugi strani del javnosti nasprotuje izjemi za ultraortodoksne Jude, medtem ko morajo vsi drugi obvezno služiti tri leta (moški) oziroma dve leti (ženske). Potrebo vojske po dodatnih kadrih pa so še bolj izpostavile aktualne razmere z vojno v Gazi, obstreljevanjem in mogočim spopadom s Hezbolahom v Libanonu na severu ter zaostrovanjem položaja širše v regiji. Za širši vpoklic ultraortodoksnih Judov se med drugimi zavzema obrambni minister Joav Gallant.
Vsi ultraortodoksni Judje se sicer ne izognejo služenju, saj jih kakšnih deset odstotkov obleče uniformo. Pomenljivo pa je, da gresta aktualna razprava in tudi odločitev vrhovnega sodišča mimo vprašanja služenja arabskih državljanov Izraelcev. Ti predstavljajo približno petino prebivalstva. Vendar se od njih ne pričakuje, da bodo služili v vojski, večina tega niti ne stori. Nekateri trdijo, da so potencialna peta kolona.
Opozicijski politik Beni Ganc, sicer nekdanji vojaški poveljnik in obrambni minister, je v začetku leta predlagal zakon, po katerem bi vojska izbrala, katere nabornike bo rekrutirala, za preostale pa bi obliko služenja odločil pristojni direktorat obrambnega ministrstva. Šlo bi za naloge, ki spominjajo na tiste v civilnem služenju vojaškega roka. Arabski državljani bi bili avtomatično razvrščeni v pristojnosti tega direktorata.
