Bangladeš je bil v minulem tednu priča najhujšim in najbolj smrtonosnim protestom v sodobni zgodovini, ko je v demonstracijah študentov proti kvotam pri zaposlovanju v javnem sektorju in spopadom, ki so sledili, umrlo najmanj 151 ljudi, tudi nekaj policistov.
Oblasti so potem skušale pomiriti položaj in tako je včeraj vrhovno sodišče omenjene kvote, ki jih kritiki razumejo kot neupravičen privilegij določenih družbenih skupin, bistveno znižalo. Po novem naj bi namesto 70 odstotkov zdaj 93 odstotkov zaposlitev v javnem sektorju temeljilo samo na primerljivih in objektivnih kriterijih. Toda protestniki pravijo, da se ne bodo umaknili, pridružili pa so se jim tudi člani opozicije. Zahtevajo izpustitev aretiranih kolegov in odstope odgovornih za nasilje nad njimi, vključno z dvema ministroma, tudi notranjim, ter opravičilo premierke šejkinje Hasine.
Le 44 odstotkov zaposlitev
po objektivnih kriterijih
Sistem kvot pri zaposlovanju v javnem sektorju je občutljiva tema, ker v 180-milijonskem Bangladešu mladi s fakultetnimi diplomami težko dobijo delo, državna služba pa prinaša visoko redno plačo, prestiž in druge prednosti. Lani je na primer 400.000 mladih kandidiralo za 3000 državnih služb. Če je Bangladeš, ki je ena najgosteje naseljenih držav na svetu, v zadnjih 15 letih gospodarsko izjemno hitro napredoval, pa se to ne kaže pri zaposlovanju mladih.
Po junijski odločbi pristojnega višjega sodišča naj bi le 44 odstotkov delovnih mest v javnem sektorju pripadlo tistim, ki so za to najbolj sposobni in primerni. Trideset odstotkov bi jih pripadlo članom družin veteranov vojne za neodvisnost od Pakistana leta 1971. Deset odstotkov bi jih pripadlo ljudem iz zaostalih regij, deset odstotkov ženskam, pet odstotkov pripadnikom manjšin in odstotek invalidom.
Protesti so se začeli kmalu po tej odločitvi, prejšnji teden pa je izbruhnilo nasilje, ko so študente napadli aktivisti študentskega krila vladajoče stranke premierke Hasine. Oblasti so potem zahtevale zaprtje univerz, kjer je bilo žarišče demonstracij, toda protestniki se niso umaknili. V četrtek je prišlo do smrtonosnih spopadov s policijo v prestolnici Daka, ko je policija uporabila prave naboje, protestniki pa so metali kamne in opeke, blokirali ceste ter zažigali avtomobile in javne zgradbe.
V več mestih, v katerih policiji ni uspelo zagotoviti reda in miru, tudi v Daki, so potem nadzor prevzeli vojaki, uvedli so policijsko uro. Od četrtka ne delajo internet in mobilne telekomunikacije, ki jih je oblast izklopila, časopisi ne izhajajo, satelitske televizije pa kažejo le javne zgradbe, ki so jih poškodovali protestniki.
Očeta dala zapisati v ustavo
Proti 30-odstotnemu deležu služb v javnem sektorju za družine veteranov iz vojne za neodvisnost so študentje toliko bolj odločno protestirali, ker gre za družine, ki so običajno blizu sedanji vladi šejkinje Hasine, ki je premierka od leta 2009, pred tem pa v letih 1996–2001. Je hči šejka Mudžiburja Rahmana (1920–1975), uglednega voditelja boja za neodvisnost, ki je preživel 12 let v britanskih in pakistanskih zaporih.
Leta 2011 je dosegla, da so ime njenega očeta kot »očeta bangladeškega naroda« vpisali v ustavo, kar so pozdravile veteranske organizacije domovinske vojne iz leta 1971. Sicer so Mudžiburja in skoraj vso njegovo družino leta 1975 ubili pučistični generali, ki se niso strinjali z njegovo socialistično in laicistično ureditvijo države. Hasina je preživela državni udar, ker je tedaj potovala po Evropi. A zdaj je dala zapreti 70 opozicijskih politikov in številne pripadnike organizacije Študentje proti diskriminaciji, ki je sprožila proteste. Obtožujejo jo tudi korupcije.
