Kakšno poletje za ljubitelje vrhunskih športnih dogodkov! Najprej so uživali v predstavah nogometašev na evropskem prvenstvu v Nemčiji, nato je sledil teniški turnir za grand slam v Londonu, včeraj pa se je končala kolesarska dirka po Franciji. Zdaj se je začelo še zaključno odštevanje do olimpijskih iger v Parizu. Le še štiri dni je do slovesnega odprtja iger (varovalo ga bo 45.000 policistov), na katerih bo nastopilo tudi 90 slovenskih športnikov in športnic, ki so polni optimizma. Z razlogom: od iger leta 1992 v Barceloni, na katerih je Slovenija prvič nastopila kot samostojna država, so se športniki vselej vračali s kolajno okoli vratu. Na zadnjih v Tokiu so jih osvojili kar pet, od tega tri zlate – plezalka Janja Garnbret, kolesar Primož Roglič in kanuist Benjamin Savšek.
Olimpijske igre so seveda športni spektakel brez primere, pred tokratnimi pa so bili mnogi upravičeno zaskrbljeni, tudi zavoljo ekološke plati. Reka Sena je bila še pred tednom dni sanitarno neprimerna, da bi izvedli tekme v daljinskem plavanju in triatlonu. Zato se je organizatorjem od srca odvalil kamen, ko so izvedeli, da je analiza vode pokazala, da ustreza zahtevanim normam. Da je reka čista, je nazorno pokazala tudi županja Pariza Anne Hidalgo, ki je vanjo skočila, pridružil pa se ji je tudi vodja organizacijskega komiteja iger Tony Estanguet. »Ne dvomimo o tem, da bomo na Seni izpeljali tekmovanja,« je dejal namestnik županje Pierre Rabadan, ki je v mestu odgovoren za projekt iger.
Čiščenje reke je stalo ogromno
Čiščenje reke ter gradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav pa sta državo stala ogromno. Športnike sicer skrbi rečni tok, saj tekma poteka v krogih in bo treba plavati tudi proti toku. Mnogi pa menijo, da bi se organizatorji lahko izognili vseh težavam in astronomskim stroškom, če bi tekme izpeljali na reki Marni, kjer bodo tekmovali veslači. Ekološki vidik iger je tudi sicer zelo pomemben. »Naše igre bodo prve, ki bodo imele za kar 50 odstotkov manjši ogljični odtis, zelena agenda bo na vrhu naših prioritet. Dokazati hočemo, da so igre lahko koristne za lokalno skupnost in da imajo lahko pozitivne učinke še dolgo po tem, ko ugasne olimpijski ogenj,« je dejal izvršni direktor iger Christopher Dubi.
Na 35 prizoriščih bo 19 dni tekmovalo 10.500 športnikov in športnic iz 206 držav, zadnje kolajne pa bodo podelili 11. avgusta, ko bo na vrsti finale košarkaric, sicer pa bo na voljo 329 kolajn v 32 športnih panogah. Igre predstavljajo pomemben mejnik za ženski šport, saj bo prvič nastopilo enako število moških in žensk, pa čeprav bo na koncu nekaj več prvakov, saj bo zanje na voljo 157 kompletov kolajn, za predstavnice nežnejšega spola pa 152 kompletov. Na prvih igrah moderne dobe v Atenah leta 1896 so bile lahko ženske zgolj opazovalke, štiri leta kasneje v Parizu pa jih je nastopilo 22. Za primerjavo, moških je bilo 975.
Deskarji bodo tekmovali 15.000 kilometrov daleč
Kolajna je za dobitnika seveda neprecenljiva, tokratne pa bodo težke 529 gramov in bodo imele premer 8,5 centimetra. Čeprav so se organizatorji potrudili, da so med prizorišča uvrstili tudi mestne znamenitosti, kot sta dvorec v Versaillesu in Eifflov stolp, odprtje iger pa bo na Seni, bo kar nekaj prizorišč zunaj prestolnice Francije, pri čemer bodo deskarji na valovih tekmovali v več kot 15.000 kilometrov oddaljeni francoski Polineziji, in sicer na obali pred mestecem Teahupo'o na Tahitiju. Tam bo v boju za kolajno tudi Slovenec Toni Vodišek. Bodo pa pariške igre nekaj posebnega za afganistanskega judoista Mohameda Samina Faizada, ki je med šestimi športniki edini, ki živi in trenira v državi, v kateri so od leta 2021 ponovno na oblasti talibani. Zanj bodo olimpijske igre prvo mednarodno tekmovanje, a bo nastopal v skladu s sloganom »Važno je tekmovati in ne zmagati«. Na svetovni lestvici namreč zaseda 446. mesto. Zanimivo, da bodo del afganistanske ekipe tudi tri ženske. »Ne želimo mešati politike in športa,« je dejal Atal Mašvani z afganistanskega direktorata za šport, ki sicer ni bil pripravljen priznati, da bodo v Parizu Afganistan predstavljale tudi ženske.
Skupaj je navijačem na voljo 10 milijonov vstopnic, večina jih je dostopnih za manj kot 50 evrov, najcenejše stanejo 24 evrov, se pa razlikujejo glede na športe. Najdražje so za atletski večer s finalom moškega teka na 100 metrov, zanje bo treba odšteti od 125 do 980 evrov, številni dogodki pa so že razprodani. Je pa res, da je približno 1,2 milijona vstopnic še na voljo, največ za tekme v nogometu, košarki in rokometu. Ker je prodanih vstopnic že več kot 8,8 milijona, so igre v Parizu postavile nov rekord, saj so za 500.000 že presegle rekord iger v Atlanti leta 1996. Čeprav so prihodki od iger ogromni – 1,4 milijarde evrov so prispevali sponzorji in prodane vstopnice, 3 milijarde lokalne oblasti in 1,7 milijarde Mednarodni olimpijske komite – pa igre praviloma prinašajo izgubo. Za tokratne naj bi namreč porabili (vsaj) 9 milijard evrov, pri čemer so privarčevali približno štiri milijarde, ker ima Pariz ustrezno športno infrastrukturo in je bilo treba marsikje objekte zgolj posodobiti. »Denar smo porabili odgovorno, saj smo pazili na vsak evro, z željo, da igre na koncu ne bi prinesle izgube,« je bil realen Etienne Thobois, nekdanji igralec badmintona in direktor organizacijskega odbora. Bodo igre najboljše doslej? V skladu s tradicijo predsednik olimpijskega komiteja na zaključni slovesnosti to vedno potrdi z besedami: »To so bile najboljše igre doslej!« Ali bo to storil znova, bomo izvedeli 11. avgusta zvečer.