Srbska vlada je v skladu z nedavno odločitvijo ustavnega sodišča ponovno odobrila sporno kopanje litija v dolini reke Jadar, ki se zliva v Drino, v severozahodni Srbiji. Gre za projekt avstralsko-britanske multinacionalke Rio Tinto, vreden milijarde evrov. Januarja 2022 ga je srbska vlada po množičnih protestih, na katerih so okoljevarstveniki blokirali več pomembnih cest, ustavila, čeprav je Rio Tinto v projekt vložil že več kot 200 milijonov evrov. Vlada, ki je bila, tako kot je sedanja, povsem podrejena predsedniku Aleksandru Vučiću, se je takrat za tak korak odločila tri mesece pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami aprila 2022.

Pred enim tednom pa je ustavno sodišče presodilo, da vladna odločitev, ki avstralski multinacionalki odvzema licenco za izkop litija, »ni v skladu z ustavo in zakoni«. V torek je potem vlada v sporočilu za javnost zapisala, da »vrača pravni red v stanje pred sprejetjem odloka«, ki je bil zdaj razglašen za neustavnega.

Prihaja Olaf Scholz

V multinacionalki Rio Tinto so pozdravili ta obrat srbskih oblasti glede odprtja rudnika, ki naj bi postal pomemben vir svetovne proizvodnje litija in bora, dveh strateških surovin. V sporočilu za javnost so zapisali: »Projekt Jadar bo moral upoštevati stroge okoljevarstvene standarde, v skladu s predpisi Srbije in Evropske unije.« Ocenjujejo, da bi litij iz tega rudnika, ki naj bi se odprl leta 2028, omogočil letno proizvodnjo milijona električnih avtomobilov in vzpostavitev več tisoč visokokvalificiranih ter dobro plačanih delovnih mest v Srbiji.

Interes zanj je ogromen. Tako bo jutri v Srbijo na vrat na nos prišel nemški kancler Olaf Scholz. V Srbiji bo namreč potekal vrh o kritičnih surovinah, Beograd in evropska komisija bosta podpisala memorandum o strateškem partnerstvu pri kritičnih surovinah, Scholza pa litij zanima predvsem zaradi potreb nemške avtomobilske industrije. Zaloge v Srbiji naj bi zadoščale za pokritje kar šestine potreb evropske avtomobilske industrije letno. In Vučić trdi, da bi imela Srbija od projekta ogromne koristi ter da bi rudnik omogočil pritok v višini 15 odstotkov BDP.

Okoljski vidik je za kritike bistven

Glavni nasprotnik projekta je 37-letni Savo Manojlović, vzhajajoča zvezda opozicije. V torek je izjavil: »Za kakršnekoli morebitne nemire in spopade v družbi bo odgovorna oblast, ki je poteptala ustavo lastne države, zasedla vse institucije in se spremenila v prostitutko tujih sil.« Gibanje Ekološka vstaja pa je razglasilo »stanje neposredne vojne nevarnosti« in pozvalo k »splošni mobilizaciji«, »da vsi kot eden branimo življenje v dolini reke Jadar«.

Neodvisni novinar in analitik Sašo Dragojlo je za Dnevnik dejal: »Gre za klasičen primer multinacionalke, ki hoče izkoristiti naravna bogastva države, v kateri vlada avtokratsko-kleptokratska oligarhija. Oboji kršijo obljube in manipulirajo z javnim mnenjem, obstajajo pa tudi verodostojna poročila o korupciji.«

Podobno meni Aleksandar Milošević iz medija Nova ekonomija: »Najbrž bi odprtje rudnika litija ustvarilo nekaj tisoč dobro plačanih delovnih mest, kar napoveduje Rio Tinto. A ključno vprašanje je, ali je ta projekt nevaren za okolje. Ne izplača se namreč imeti novih delovnih mest, če bosta zato reki Jadar ali Drina onesnaženi in njuna ekosistema uničena. Če pa bi res zagotovili, da rudnik ne bi škodil okolju, lahko razmišljamo tudi o gospodarskih prednostih, ki vsekakor ne bi bile zanemarljive.«

Gre za vprašanje, ali bo Rio Tinto izvajal vse ukrepe ne glede na njihovo ceno in ali mu srbska javnost lahko zaupa. »A zaupanja ni,« pravi Milošević. Rio Tinto namreč v svetu ni brez madeža pri okoljevarstvenih vprašanjih. »Najbrž se tudi ne moremo zanesti na to, da bo država Rio Tinto prisilila, da bo spoštoval standarde, saj sedanja oblast ni pokazala veliko zanimanja za okoljevarstvena vprašanja. Ima jih celo za oviro pri gospodarskem razvoju.« Kritičen je do EU, ki projekt Jadar podpira, ker hoče zmanjšati odvisnost od Kitajske pri oskrbi z litijem, varovanje okolja v Srbiji pa ji je sekundarno.

Milošević, ki ves čas opozarja na »ekološki imperativ«, tudi meni, da bi morala Srbija rudo ne le kopati, ampak jo tudi predelati, nato pa proizvajati baterije in električne avtomobile. »Šele v tem primeru bi se projekt kopanja litija Srbiji izplačal,« pravi.