Hrvaški naborniki bodo z januarjem prihodnje leto znova začeli služiti obvezni vojaški rok, ki je bil »zamrznjen« leta 2008, ko so se tik pred vstopom v Nato odločili za profesionalno vojsko. K takratni vladni odločitvi je prispevalo tudi dejstvo, da se je več kot 70 odstotkov polnoletnih fantov sklicevalo na ugovor vesti. Medtem ko na obrambnem ministrstvu pripravljajo posodobitev zakonov o obrambi in službi v oboroženih silah, v javnost prihajajo podrobnosti o vojaških obveznostih moških med 18. in 27. oziroma 30. letom starosti.
Po napovedih obrambnega ministra Ivana Anušića so izdelani trije modeli služenja temeljnega vojaškega roka. Šlo bo verjetno za dvo- ali trimesečno usposabljanje. Med dvomesečnim bi mladi vojaki pridobili osnovne pehotne vojaške veščine in znanja. Če bo služenje trimesečno, so mogoča tudi specialistična usposabljanja za posamezne rodove in službe. Predvideno je mesečno denarno nadomestilo (omenja se med 700 in 900 evri), čas, preživet v vojaški uniformi, se bo štel v delovno dobo. Kdor se bo po srednji šoli vpisal na fakulteto, mu bodo služenje prestavili do konca rednega izobraževanja.
Interes mladih je močno padal
Na Hrvaškem sicer od leta 2008 obstaja možnost za prostovoljno dvomesečno vojaško urjenje, ki je bilo pogosto prvi korak k vojaškemu poklicu ali vstopu v rezervne enote. V 15 letih ga je opravilo nekaj manj kot 11.000 fantov in deklet, z vsakim letom pa jih je bilo vse manj, lani le nekaj sto. Trend se ni bistveno popravil niti po letošnjem dvigu denarnega nadomestila s 700 na 900 evrov mesečno, kar je približno dve tretjini povprečne plače na Hrvaškem.
Hrvaške oborožene sile štejejo okoli 15.000 ljudi, približno polovica je v kopenski vojski, po deset odstotkov v mornarici in letalstvu, ostalo pa odpade na logistiko in druge zaposlene v vojaškem sistemu. Manjka jim 4000 podčastnikov in vojakov, je ob nedavnem dnevu hrvaške vojske dejal predsednik države in vrhovni poveljnik Zoran Milanović. Zmanjšan interes za vojaški poklic in prostovoljno urjenje ter posledično pomanjkanje kadra za profesionalne in rezervne enote sta bila ob spremenjenih varnostnih in geopolitičnih okoliščinah glavna razloga za vnovično uvajanje obveznega vojaškega roka. Vprašanje pa je, ali bo to res bistveno vplivalo na povečanje števila poklicnih vojakov. Letno pričakujejo urjenje kakšnih 15.000 nabornikov, sprva naj bi potekalo v treh vojašnicah, in sicer v Požegi, v kateri se ves čas urijo prostovoljci, ter v Sinju in Kninu. Služiti bodo imele možnost tudi ženske, ne bodo pa obvezane k temu.
Odvračanje od ugovora vesti
Porajajo se tudi pomisleki, ali se bodo mladi znova množično odločali za ugovor vesti, kot je bilo v začetku tisočletja. Pravica do ugovora vesti je zapisana v ustavi. Kdor jo bo uveljavljal, bo moral v civilno službo, ki bo trajala dvakrat dlje od vojaškega urjenja, torej štiri ali šest mesecev. Anušić je napovedal, da bodo služenje vojaškega roka spodbujali tudi z manj ugodnostmi za tiste, ki se bodo odločili, da orožja ne bodo vzeli v roke. Ni znana niti višina denarnega nadomestila za civilno služenje, ki ga nameravajo organizirati v okviru civilne zaščite, lokalne in regionalne samouprave, ministrstva za notranje zadeve in tudi vojske. Udeleženci se bodo usposabljali za ravnanje ob naravnih nesrečah ali pa se bodo naučili osnov prve pomoči. V občinah in mestih bi lahko pomagali pri nekaterih pomembnih infrastrukturnih projektih, sodelovali naj bi tudi pri različnih oblikah socialnega varstva.
Medtem ko v vladi ne vidijo bistvenih ovir za vrnitev rednega vojaškega roka in pričakujejo soglasje Milanovića, ta ocenjuje, da obstaja še vrsta odprtih vprašanj, o katerih se je treba pogovarjati na najvišji ravni, kot je svet za obrambo. Milanović je kritiziral vlado, ker je vprašanje vojaškega roka odprla pred nedavnimi parlamentarnimi volitvami, tema pa bo morebiti aktualna tudi v kampanji za predsedniške volitve konec leta.
