Donald Trump je Belo hišo dvakrat naskakoval z Mikom Penceom, tretjič jo bo s senatorjem iz Ohia. Na včerajšnji prvi dan republikanske konvencije v Milwaukeeju je namreč sporočil, da je za svojega podpredsedniškega kandidata izbral zveznega senatorja iz Ohia, 39-letnega J. D. Vancea. Gre za mladega politika tako po starosti kot politični kilometrini, saj je v politiko vstopil šele s kandidaturo leta 2022, ko je tudi zmagal v tekmi za enega od dveh zveznih senatorskih položajev v Ohiu. V javnosti goreče zagovarja Trumpa, s katerim sta stkala dobre osebne stike. Pred leti je bil sicer njegov oster kritik, a je potem dejal, da ga je Trump v času vodenja države (2017–2021) prepričal.
»Po dolgem tehtanju in razmišljanju ter upoštevanju velikanskih talentov mnogih drugih sem se odločil, da je najboljši za prevzem položaja podpredsednika ZDA senator J. D. Vance,« je zapisal Trump na svojem družbenem omrežju. »Kot podpredsednik bo J. D. nadaljeval boj za ustavo, podpiral naše vojake in naredil vse za to, da bo Amerika spet velika! Čestitke senatorju, njegovi soprogi Ushi, ki je tudi diplomirala na univerzi Yale, ter njunim trem čudovitim otrokom,« je zapisal Trump.
Mike Pence je zgodovina
Trumpov podpredsedniški kandidat leta 2016 in 2020 je bil Mike Pence, s katerim pa sta se politično razšla, ko ni hotel zavrniti potrditve rezultata predsedniških volitev in zmage Joeja Bidna januarja 2021 v kongresu. Takrat so vanj vdrli Trumpovi pristaši in iskali tudi Pencea. Slednji je potem sam kandidiral za letošnjo predsedniško nominacijo republikanske stranke, a odstopil brez omembe vredne podpore. Trumpa vsaj doslej ni podprl.
J. D. Vance se je rodil v Ohiu, diplomiral iz prava na Yalu, že po srednji šoli pa se pridružil marincem kot uradni vojni poročevalec iz Iraka. Kasneje je bil v poslovnih vodah v tehnološki industriji, širši javnosti pa postal znan s knjigo Elegija s podeželja, ki je prišla na seznam uspešnic New York Timesa. V njej govori o tegobah odraščanja ter analizira družbene in ekonomske razmere ter razloge, da se mnoga demokratska okrožja spreminjajo v republikanska. V senatu sedi od leta 2023, tam je bil eden glavnih nasprotnikov nadaljevanja pomoči Ukrajini.
Konec pregona Trumpa na Floridi
Štiridnevna konvencija republikanske stranke se je včeraj začela z odlično novico za Donalda Trumpa z drugega konca Amerike. Sodnica na Floridi je namreč ovrgla kazenski postopek proti njemu, ki je potekal, ker je po koncu predsedovanja leta 2021 iz Bele hiše odnesel kupe zaupnih dokumentov tudi z najvišjimi državnimi skrivnostmi in jih potem ni hotel izročiti državnemu arhivu. Sodnica Aileen Cannon, ki jo je imenoval Trump, je odločila, da je vlada neustavno imenovala posebnega tožilca Jacka Smitha, ki vodi primer, saj ga ni potrdil kongres, prav tako ne njegovih finančnih izdatkov.
Smith se bo pritožil, je pa jasno, da tudi v primeru uspeha sojenja ne bo pred novembrskimi volitvami, kar je bila Trumpova želja. Primer zaupnih dokumentov je sicer eden štirih, v katerih Trumpa preganjajo za kazniva dejanja. V newyorškem je bil obsojen in se je pritožil, dva, povezana s poskusi spodkopavanja izida volitev leta 2020, pa visita v zraku po odločitvi vrhovnega sodišča, da je Trump užival najmanj delno imuniteto za uradna dejanja.
Povsem drugačen govor
Odločitev sodnice s Floride je bila dodatna lepa popotnica tisočem predstavnikov republikanske stranke in še več Trumpovih pristašev, ki so se zgrnili na konvencijo v največje mesto zvezne države Wisconsin. Tu niso slučajno, saj Wisconsin kot politično neodločen teren šteje za eno najpomembnejših zveznih držav na letošnjih predsedniških volitvah. Že pred tem so šli Trumpu na roko slabi nastopi demokratskega tekmeca Joeja Bidna, sicer pa je pričakovati, da bo vsaj neuradno glavna tema konvencije sobotni poskus atentata na Trumpa na shodu v Pensilvaniji, kjer je imel srečo, saj je več strelov zletelo mimo, eden pa ga je zadel v uhelj.
Na konvenciji bo vsak dan v ospredju ena tema. Včeraj je bila to ekonomija, Trumpa pa so tudi že imenovali za predsedniškega kandidata, danes bosta to boj proti kriminalu in varovanje meja, jutri zunanja politika, v četrtek »pot v novo zlato dobo Amerike«. Takrat bo govoril tudi Trump, ki je v Milwaukee prispel včeraj. Kot je napovedal, bo zaradi poskusa atentata povsem spremenil govor. Po poročanju ameriških medijev naj bi se namesto na kritiko Bidna osredotočil na poziv Američanov k enotnosti.
Atentat vendarle ostaja glavna tema tako konvencije kot ameriške javne razprave. Demokrati tuhtajo, kakšno strategijo zdaj ubrati proti Trumpu, vsaj začasno pa so zaradi sobotnih dogodkov v ozadje stopili pritiski v demokratski stranki na Bidna, naj po več javnih spodrsljajih odstopi od kandidature. Na udaru je najbolj tajna služba, ki bo morala pojasniti, kako je lahko strelec, 20-letni Thomas Matthew Crooks, neovirano splezal na streho poslopja v bližini Trumpovega sobotnega nastopa in imel preko daljnogleda ostrostrelske puške, ki jo je odnesel očetu, neoviran pogled na bivšega predsednika. Pojavili so se tudi posnetki udeležencev shoda, ki so opozarjali tajno službo na človeka na strehi in ga celo posneli. En agent naj bi splezal do njega, a se umaknil, ko je Crooks vanj uperil puško, potem pa jo je takoj usmeril k Trumpu in začel streljati. Motiv ostaja neznan.
