Teden dni po parlamentarnih volitvah v Franciji na vidiku ni večine, ki bi lahko prevzela oblast. Združena levica, torej Nova ljudska fronta (NLF), je s 180 poslanci od 577 najmočnejši blok in zase še naprej zahteva oblast. A ne le da je zelo daleč od absolutne večine v skupščini, ampak jo hromi tudi konflikt med radikalno levo Nepokorno Francijo Jean-Luca Mélenchona in Socialistično stranko. V NLF se tako še vedno niso dogovorili niti o tem, kdo bo njen kandidat za premierja.
Pogajanja o premierju
so za zdaj prekinili
Nepokorna Francija je včeraj prekinila pogajanja o premierju. Zdaj zahteva, da se v NLF najprej dogovorijo o skupnem kandidatu za predsednika skupščine, spodnjega doma parlamenta, ki ga bodo poslanci volili v četrtek. Hkrati je Mélenchonova stranka podprla četrtkove proteste železničarjev iz levičarskega sindikata CGT po vsej Franciji proti predsedniku Emmanuelu Macronu, ki bi, kot trdijo na levici, moral priznati rezultate volitev in takoj predati oblast NLF. Nekateri na desnici pa vidijo v teh protestih nedopusten pritisk na delo skupščine in senco let 1789–1793, ko so bile pariške množice na »mitingih resnice« glavno gonilo radikalizacije francoske revolucije. A sindikat CGT in levica bi se kompromitirala, če bi olimpijske igre, ki se bodo začele čez deset dni, pokvarila z nemiri.
V petek in soboto se je zdelo, da bi bila kandidatka NLF za premierko lahko 74-letna Huguette Bello, uspešna predsednica regije Réunion, otoka sredi Indijskega oceana. Gre za zanimivo političarko, ki je iz rasno mešane družine in katoličanka. Predlagali so jo komunisti, a je bolj Mélenchonova kandidatka. V soboto zvečer so jo socialisti zavrnili z argumentom, da bi težko vladala. Predlagajo svojega voditelja Olivierja Faura, ki bi lažje pridobil sredinske poslance. Njega pa nočejo v Nepokorni Franciji, ki zdaj napada socialiste, ker so proti Bellojevi. V soboto so aktivisti Mélenchonove stranke sedež socialistov, preden so ti v njem odločali o Bellojevi, prelepili z agresivnimi pozivi, naj jo podprejo.
Priložnost za nove koalicije
V resnici nobena vlada NLF ne bi zdržala dlje kot 48 ur, saj nima večine, skrajna desnica, tradicionalna desnica in večina Macronovega sredinskega tabora pa napovedujejo nezaupnico vsaki vladi z Mélenchonovimi ministri. Nepokorno Francijo obtožujejo, da si z gestami naklonjenosti do islamizma poskuša pridobiti muslimane iz predmestij. Zaradi razklanosti skupščine na tri bloke, kar so NLF, vladna sredina in skrajna desnica, se zdi, da je Francija še zelo daleč od stabilne vlade. A že volitve predsednika skupščine v četrtek bi lahko ustvarile novo situacijo glede na to, da so v vladnem sredinskem taboru vsaj tri frakcije, NLF pa je iz Nepokorne Francije, socialistov, Zelenih in komunistov.
Mélenchon je v zadnjih dneh socialistom in Zelenim že večkrat dal vedeti, da bodo izdajalci, če se bodo povezali s sredinskim taborom. V resnici bi bila prav to edina možna koalicija, proti kateri nezaupnica ne bi uspela. Mélenchon si te koalicije najbrž celo želi, ker bo potem volilcem levice lahko socialiste in Zelene prikazal kot izdajalce, sebe in svojo stranko pa kot edino levico. V resnici Nepokorna Francija zdaj nima namena vladati. Mélenchonov cilj so predsedniške volitve leta 2027.
