Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je DZ sprejel poleti, se bo začel uporabljati s prihodnjim letom, pravice in storitve dolgotrajne oskrbe pa se bodo v naslednjih dveh letih uveljavljale postopoma. Vsi, ki so vključeni v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, bodo v naslednjih tednih, začenši s ponedeljkom, na domače naslove prejeli poseben dokument, odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki potrjuje vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe. V njej bodo navedeni pogoji za dostop do storitev.
Tiskovni predstavnik ZZZS Damjan Kos nam je pojasnil, da gre odločbo razumeti podobno kot dokument zavarovalne police, ki jo prejmemo od zasebnih zavarovalnic. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pa je minuli petek poudaril, da odločba od zavarovancev ne zahteva nobenih dejanj, ampak gre za seznanitev s pravicami. »Ne govorimo o položnici, niti o pogodbi, to je zgolj odločba, da smo zavarovani za dolgotrajno oskrbo. Je pa to zelo pomemben dokument, ki nam odpira vrata do storitev dolgotrajne oskrbe, zato ga shranite.« Minister je tedaj pojasnil še pojasnil, da bo s ponedeljkom vzpostavljena telefonska številka, na kateri bodo referenti odgovarjali na vprašanja državljanov v zvezi z dolgotrajno oskrbo.
Kontaktni center bo dostopen na številki 080 9810 ob ponedeljkih med 9. in 12. uro, ob torkih, četrtkih in petkih pa v enakem terminu in med 14. in 17. uro.
Informacije so dostopne tudi na spletnem naslovu www.gov.si/dolgotrajnaoskrba in zzzs.si/do. Odločbe pošilja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pošiljali jih bodo postopoma, predvidoma naj bi jih večina od 1,7 milijona zavarovancev prejela do konca letošnjega leta, je napovedala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar.
Zavod je izvedel tudi prvo prijavo v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki so v tem času dopolnile 18 let in so kot družinski člani po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovani v tem obveznem zdravstvenem zavarovanju. Tudi te osebe bo ZZZS obveščal z odločbo, a šele od januarja 2024 dalje. Zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo so sicer osebe, ki so stare 18 let in so zavarovane za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela.
Zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo so tudi zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki so lahko mlajši od 18 let in so obvezno zdravstveno zavarovani na podlagi delovnega razmerja. To so naprimer samostojni podjetniki, pa tudi tisti, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, kmetijsko dejavnost ali poslovodne funkcije kot družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov. Državljani lahko na spletni strani ZZZS sicer sami preverijo urejenost svojega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, tako kot so to doslej lahko preverili za zdravstveno zavarovanje.
Minister Maljevac je minuli petek odgovarjal tudi na vprašanja glede kadrovskega primankljaja v domovih za starejše. Po njegovih zagotovilih je v zaključni fazi priprava posebnega zakona, ki ga bodo predvidoma v dveh tednih poslali v javno obravnavo. Nova zakonodajna rešitev naj bi se nanašala izključno na reševanje kadrovskega problema. Po naših informacijah naj bi šlo za interventno zakonodajno rešitev, v kateri bodo šli ukrepi v smeri lažjega prekvalificiranja in štipendiranja na tem področju, izključeni pa niso niti ukrepi glede zaposlovanja tujcev.
Kako bomo plačevali dolgotrajno oskrbo
Zakon, ki se bo, kot rečeno, začel uporabljati 1. januarja 2024, med pravicami, ki bodo uvaljavljene postopoma, predvideva uvedbo oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, to je storitve e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti. Zakon predvideva tudi enotno vstopno točko. Ta bo po novem na centrih za socialno delo, kjer bodo osebi, ki bo potrebovala storitve dolgotrajne oskrbe, svetovali in ji izdelali prilagojen načrt.
Za financiranje zakona bo po oceni ministrstva za solidarno prihodnost treba zagotoviti 960 milijonov evrov na leto. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek pa bodo od 1. julija 2025 pridobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Po odstotek od osnove bodo plačevali delavci, delodajalci in upokojenci, po dva odstotka pa samozaposleni in kmetje. Od leta 2028 naprej je predvidena tudi možnost uvedbe doplačil iz žepa.
