Na sredinem koalicijskem vrhu je bil kot jedrni problem slovenskega zdravstva in ključni del napovedane reforme izpostavljen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Koalicija zavodu očita, da razpolaga s 4,5 milijarde evrov, nadzor nad porabo pa da je pomanjkljiv, da zato prihaja do odtekanja denarja in da zavod celo skriva določene podatke pred vlado. »Takšne in podobne očitke odločno zavračamo, saj ocenjujemo, da je ZZZS najbolj nadzirana institucija v Sloveniji, ki jo vsako leto revidira računsko sodišče,« je dane obtožbe zavrnila generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar.
ZZZS predlaga več nadzora bolnišnic
Po besedah Mlakarjeve v priporočilih evropske komisije ali OECD niso nikdar zasledili, da bi bil jedro problema v Sloveniji prav ZZZS, in da si že deset let želijo aktivnejše vloge v slovenskem zdravstvenem sistemu. »Želimo si takšne vloge, kot jo imajo primerljive nemške in avstrijske zdravstvene blagajne, pa tudi estonski zavod za zdravstveno zavarovanje, ki ga je nedavno kot vzor predstavil minister za zdravje,« je naštela generalna direktorica. ZZZS sicer kot plačnik storitev skrbi za to, ali so za tisto, kar plača, storitve opravljene. V koalicijski pogodbi glede ZZZS recimo piše, da mora ta postati aktivni nadzornik plačil zdravstvenih storitev in da morajo zdravstvene zavarovalnice bolj proaktivno pristopiti k nadzoru vseh zdravstvenih storitev.
Medtem ko torej koalicija zavodu očita nekritično plačevanje zdravstvenih storitev, pa na ZZZS trdijo, da je potrebnega več nadzora na strani drugih deležnikov v zdravstvenem sistemu, na primer bolnišnic, kjer se nabavlja medicinska oprema in plačujejo zdravstveni delavci. »ZZZS te finančne transferje izvajalcem izvaja skladno z vsakoletnim splošnim dogovorom, kjer vlada opredeli višino teh transferjev. Naš zavod pa ne more, saj ni v naši pristojnosti, nadzorovati namenske porabe teh sredstev pri izvajalcih. Zato bi želeli, da se več pozornosti namenu porabi teh sredstev pri izvajalcih, spomnimo se samo primera žilnih opornic pred nekaj leti. Vemo, kje in kako je komisija državnega zbora ugotovila anomalije. Te anomalije niso bile ugotovljene pri ZZZS, ampak pri izvajalcih zdravstvenih storitev,« je izpostavila Mlakarjeva.
Fakin: Z napadom na ZZZS preusmerjajo pozornost
Na ZZZS so zavrnili tudi navedbe, da pred vlado skrivajo podatke, saj da vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu omogočajo vpogled in dostop do podatkov. »Res je, da je pred nekaj tedni ministrstvo za zdravje zaprosilo za dostop oziroma pooblastilo za rudarjenje po naših podatkovnih bazah, kar smo seveda z veseljem sprejeli, saj bi s tem mi imeli manj dela. Smo pa seveda kot upravitelji teh podatkov zahtevali pravno podlago za dostop, ki pa je trenutno ni. Mislim, da jo bo ministrstvo kmalu zakonsko opredelilo, takoj nato bodo prejeli pooblastila,« je dejala generalna direktorica ZZZS.
Do tega, da je Golobova vlada s prstom pokazala na ZZZS, je zelo kritičen tudi Samo Fakin, minister za zdravje v nekdanji Šarčevi vladi in član skupščine ZZZS. Opozoril je na dejstvo, da je zavod pod nadzorom računskega sodišča, napad na ZZZS pa vidi kot preusmerjanje pozornosti od ključnih in bistveno težjih problemov v zdravstvu. »Niso zmožni skrajšati čakalnih vrst, urediti upravljanja bolnišnic, ne ukvarjajo se s problemi koncesionarstva in 'dvoživkarstva'. Izbrali so lažjo pot in pozornost preusmerili k najlažji tarči. Pri tem pa niso znali pojasniti, kako bo strukturna reorganizacija izboljšala zdravstveni sistem,« je kritičen nekdanji minister za zdravje. Mlakarjeva je sicer dane dejala, da so se z Golobom doslej sestali dvakrat, nazadnje konec decembra, da so bila srečanja delovna in da doslej niso dobili signala, da bi bili prav oni jedro problema v zdravstvu. Več bo sicer jasnega že jutri, ko bo minister za zdravje javnosti predstavil 120 strani dolgo analizo stanja v slovenskem zdravstvu, na podlagi katere želi koalicija reformo začeti pri ZZZS.
