Dopusti, za katere so se dogovorili posamezniki, včasih padejo ravno v obdobje njihove bolniške. Dileme, kako v takih primerih ravnati, so poleti pogostejše kot sicer. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dobivajo tovrstna vprašanja tudi zaradi še neizkoriščenega lanskega dopusta prebivalcev. V nedavnih pojasnilih so izpostavili, da letni dopust v času odobrenega bolniškega staleža ni mogoč.
Osebni zdravnik mora svojo odločitev zapisati
V tem primeru gre za dve različni pravici, ki imata tudi različen namen, so poudarili. Koriščenje letnega dopusta ni razlog, zaradi katerega bi lahko imenovani zdravnik – ta odloča o začasni nezmožnosti za delo – spremenil svojo odločitev in zaključil bolniški stalež. To bi lahko storil le, če bi ugotovil, da je zavarovanec glede na svoje zdravstveno stanje zmožen opravljati svoje delo, ugotavljajo na ZZZS. Predlog za ponovno odločanje mora v takem primeru izstaviti izbrani osebni zdravnik oziroma pristojni zdravnik. Imenovani zdravnik torej ne more zaključiti že odobrenega bolniškega staleža izključno zaradi koriščenja letnega dopusta, so povzeli pri ZZZS. Dejansko izvrševanje odločitev o začasni nezmožnosti za delo je sicer domena zavarovanca in delodajalca, so spomnili. Pri čemer delodajalcem ne pripadajo refundacije za dneve oziroma ure, ko posameznik dela ali pa je na dopustu.
Drugače kot pri bolniški, ki zajame celotne delovnike, je z dopusti v obdobju, ko je glede na odločbo imenovanega zdravnika posameznik zmožen za delo v krajšem delovnem času. V tem primeru gre za stvar dogovora med zavarovancem in njegovim delodajalcem, pojasnjujejo na ZZZS. Delavec je lahko na dopustu v urah, ko ni v bolniškem staležu. V času, za katerega ima odobreno bolniško odsotnost, pa se mora kljub temu ravnati po navodilih iz odločbe imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije. Odhod zunaj kraja bivanja mora v takem primeru odobriti osebni zdravnik, ki mora to tudi zapisati v zdravstveni dokumentaciji. Včasih se prebivalci za dopuste dogovorijo tudi zaradi čakanja na odločitev o bolniškem staležu, so spomnili na ZZZS. Če je zanj pozneje odobrena neprekinjena bolniška odsotnost, je zavarovanec upravičen do bolniškega nadomestila in ne do nadomestila za koriščenje dopusta, dodajajo na ZZZS.
Manj odsotnosti kot lani
Odsotnosti zaposlenih zaradi zdravstvenih razlogov je bilo v prvi tretjini letošnjega leta manj kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Od januarja do aprila je bilo vseh tovrstnih odsotnosti za 5.416.712 dni, kar je 17 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. To pa ne pomeni, da je šlo za vsesplošen upad bolniških odsotnosti. Bolniške v breme delodajalca so v primerjavi s prvo tretjino lanskega leta celo narasle, tako da jih je bilo za dobrih 14 odstotkov več. Za skoraj tretjino manj glede na enako obdobje lani pa je bilo dni odsotnosti, pri katerih nadomestila pokrije ZZZS.
Odhodki ZZZS za nadomestila so v prvih štirih mesecih znašali 182.350.749 evrov in so bili za skoraj 23 odstotkov nižji kot v enakem lanskem obdobju. Takrat je na bolniški stalež bistveno vplivalo obolevanje prebivalcev za covidom-19 oziroma širjenje zelo nalezljive virusne različice omikron. Drastičen upad odsotnosti v breme ZZZS je viden ravno v skupini bolniških zaradi izolacije, presaditve organov in spremstva, ki jih je bilo v prvih štirih mesecih letošnjega leta le še za dobro desetino v primerjavi z enakim obdobjem lani. Daljše odsotnosti zaradi bolezni in poškodb zunaj dela so nasprotno naraščale. Več kot lani je bilo tudi odsotnosti zaradi nege bližnjih, pri katerih nadomestila prav tako krije ZZZS.
Spomnimo, da od letošnjega aprila dalje bolniki s covidom-19 niso več na »bolniški« zaradi izolacije. Njihova nadomestila tako krijejo delodajalci. Med lanskim 8. novembrom in koncem letošnjega marca je stroške za nadomestila plač zaradi izolacije pri omenjeni nalezljivi bolezni zavodu za zdravstveno zavarovanje povrnil državni proračun. Prej pa je to veljalo le za obolele, ki so se okužili na delovnem mestu; praviloma je šlo za zdravstvene delavce.