»Upam, da bo minister prihodnji teden bolj konkreten. Prepričan sem namreč, da si tudi vlada želi najti rešitev, po kateri bi se razlike med občinami zmanjševale, in ne povečevale,« je predpretekli petek dejal velenjski župan in predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Peter Dermol. Obetanega razpleta ni dočakal. Finančni minister Klemen Boštjančič je namreč tudi včeraj vztrajal pri stališču, da dvig povprečnine v prihodnjih dveh letih ni izvedljiv, konkretnega približevalnega predloga pa spet ni predstavil.
O temi povprečnin v letih 2024 in 2025 je včeraj potekal že četrti sestanek predstavnikov finančnega ministrstva in ministrstva za javno upravo ter predstavnikov treh združenj občin. Predstavniki združenj so ministru predstavili nov približevalni predlog, v skladu s katerim bi povprečnina temeljila na 54 odstotkih dohodnine, znižane za sredstva, ki bi jih zaradi izravnave morala zagotoviti država. »Minister je izjavil, da je predlagano izhodišče oziroma znesek občin absolutno previsok, da tega denarja država nima, ker varčuje za zagotovitev sredstev za sanacijo infrastrukture zaradi poplav in plazov,« je o slišanem na sestanku povedala Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije. »Predstavniki združenj smo ministra opozorili, da bodo tudi prizadete občine – njih je kar 183 – še vedno morale pokrivati vse zakonske stroške. Tudi zaradi te okoliščine bi bilo treba povprečnino dvigniti.«
Nepodpis dogovora
z občinami slab signal
Boštjančiča predstavniki občin niso prepričali; vztrajal je pri stališču, da predlog ni izvedljiv. Termina nadaljevanja pogajanj ni predlagal. »To je slab signal. Zna se zgoditi, da vlada ne bo imela podpisanega sporazuma o višini povprečnine,« je ocenila Vidmarjeva. »Takšen razplet bi nas vsekakor razočaral, nenazadnje tudi zato, ker se stroški izvajanja zakonskih nalog nenehno povečujejo tudi v vseh tistih občinah, ki jih je prizadela ujma.«
Državni zbor je združenja občin že pozval, naj podajo predloge sprememb na predlog proračunov za leti 2024 in 2025. Združenja bodo predlagala dvig povprečnine. Hkrati se vse bolj nakazuje scenarij, ki so se mu v združenjih lokalnih skupin skušali izogniti, opozarja Vidmarjeva. Dvig sredstev za financiranje tistih nalog, ki jim jih nalaga država, bodo skušali »izsiliti« v državnem zboru, s pomočjo naklonjenih poslank in poslancev.
Skupnost občin Slovenije že več let opozarja na rast stroškov za izvajanje zakonskih nalog. Leta 2020 so znašali 1,33 milijarde evrov, kar je zneslo 650 evrov na prebivalca, lani pa so znašali že 1,48 milijarde evrov oziroma 726 evrov na prebivalca. Letos so se stroški povišali še za dodatnih 50 milijonov evrov, in sicer zaradi sklenitve dogovora vlade s sindikati o plačah zaposlenih v občinskih javnih zavodih. Kronično podfinancirane so predvsem mestne občine, največji absolutni minus ima mariborska.
Povprečnina je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin. Vlada je sklenila, da bo povprečnina v letih 2024 in 2025 znašala 700 evrov, enako kot letos. Predstavniki občinskih združenj so septembra ponudili kompromisni predlog, po katerem bi povprečnina prihodnje leto znašala približno 800 evrov, leta 2025 pa 816 evrov. Minister Boštjančič je predlog zavrnil.
